gȃz, -ȋ, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gaz [gȃz gazȗ] samostalnik moškega spola

v sneg narejena ozka pot; gaz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gaz samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gaz ž, vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.