germanízem -zma m (ī) jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov;
germanizmi in romanizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
raztrobéntati -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala
● slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razglasíti2 -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á) 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev;
razglasiti rezultate;
razglasiti sodbo;
na koncu delovne akcije so razglasili udarnike;
po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začnea) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko b) veljati: razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski;
razglasiti imenovanje za neveljavno;
izraz so razglasili za germanizem;
razglasiti koga za goljufa;
javno razglasiti trditev za neresnično 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo
♦ pravn. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o
1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta
2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nemčízem -zma m (ī) jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov;
hrvatizmi in nemčizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.