Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolomTe dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
germanízem -zma m (ī) jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku: ogibati se germanizmov;
germanizmi in romanizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
germanízem -zma m (í) nemčizem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
germanízem -zma
m jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nem.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšava
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nemčízem -zma m (ī) jezikosl. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov;
hrvatizmi in nemčizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nemčízem -zma m (í) jezikosl. |germanizem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugimZanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln:
Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
razglasíti2 -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á) 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev;
razglasiti rezultate;
razglasiti sodbo;
na koncu delovne akcije so razglasili udarnike;
po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začnea) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko b) veljati: razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski;
razglasiti imenovanje za neveljavno;
izraz so razglasili za germanizem;
razglasiti koga za goljufa;
javno razglasiti trditev za neresnično 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo
♦ pravn. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o
1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta
2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
raztrobéntati -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala
● slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Sklanjanje priimkov s končnico -erleV dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Uporaba števila v znanstvenem pisanju
Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?
V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Zakaj je glagol »izgledati« v pravopisnem slovarju označen kot neknjižno pogovorni?
Zakaj je glagol izgledati v SP označen kot neknjižno pogovorni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
»Zakaj se gre« ali »za kaj gre«?
Zanima me razlaga zakaj je zveza za kaj se gre napačna? Prosim za razlago pravila, ki veleva uporabo za kaj gre.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.