Tiskanje

abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abdonkati (abdonkati, obdonkati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abecédno prislov [abecédno]

takó, da sledi zaporedju črk v abecedi

ETIMOLOGIJA: ↑abecedni

abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abradíranje (ȋ) kaj Valovi ~ajo obalo izpodjedajo, rušijo; ~ tkivo ostrgati, izpraskati; Površine stroja zaradi drgnjenja ~ajo se obrabijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

absentírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; absentíranje (ȋ) neobč. odtegniti se, manjkati, ne udeležiti se: Absentiralo se je dvajset odstotkov volivcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolȗten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolutizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolutizíranje (ȋ) kaj ~ ideje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absolvíranje (ȋ) kaj ~ študij prava |dokončati|; šol. žarg. ~ snov za izpit predelati, preštudirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol

versko, kdo; od česa, koga_tož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.

2.

kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.

2.

kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

abstrahírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abstrahíranje (ȋ) (odmisliti, izvzeti): kaj ~ nebistvene lastnosti stvari, pojavov; abstrahirati kaj iz česa ~ motnje iz sporočila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adíranje (ȋ) seštevati: kaj ~ števila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjustírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adjustíranje (ȋ) neobč. opremiti, pripraviti: kaj ~ uradni spis
adjustírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ za parado opremiti se, pripraviti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adoptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adoptíranje (ȋ) posvojiti: koga ~ otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol

kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adrati (se) glagol

GLEJ: ardrati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

adresírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adresíranje (ȋ) neobč. naslavljati, nasloviti: kaj ~ pismo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adsorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adsorbíranje (ȋ) fiz. |vezati; zgoščevati|: kaj Oglje dobro ~a vlago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aerírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aeríranje (ȋ) grad. dodati, dodajati zrak, ozračiti: kaj ~ beton

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afiliírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afiliíranje (ȋ) pridružiti, pripojiti: kaj k/h čemu ~ banko k drugi banki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afnáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; afnánje; (-àt se) (á ȃ) neknj. pog. spakovati se, nenaravno, izumetničeno se vesti: Nehaj se afnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aforīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agerati glagol

GLEJ: agirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agirati (agerati, agirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).

2.

kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aglutinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aglutiníranje (ȋ) zdrav. sprijeti (se), zlepiti (se): kaj Serum ~a eritrocite; Celice ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agnoscírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agnoscíranje (ȋ) neobč. prepoznati: koga/kaj ~ glas, osumljenca; agnoscirati koga/kaj po čem ~ osumljenega po glasu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agregírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agregíranje (ȋ) neobč.: združiti, spojiti; kopičiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áhati -am nedov. -ajóč, -áje; áhanje (á ȃ; ȃ) poud. ~ in ohati |govoriti ah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ahljati [ahljáti ahljȃm] nedovršni glagol

grebenati, česati lan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áhniti -em dov. áhnjenje (á ȃ) poud. ~ od začudenja |z ah izraziti začudenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ahtati glagol

PRIMERJAJ: ahtajoč, ahtan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ahtati -am nedovršni glagol

1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost

2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa

3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti

FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ahtati se [áhtati se] nedovršni glagol

truditi se, prizadevati si

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ahtati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajatutájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ajatutájanje (á; ȃ) otr. |uspavati|: koga ~ otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ájčkati -am nedov. -ajóč, -áje; ájčkanje (ȃ) otr. |spati, ležati|: Otrok še ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àjd2 -te okrnj. glag. (ȁ); gl. ajdi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àjdi -te okrnj. glag. (ȁ) knj. pog. pojdi(te): ~ ~, čas je; ~ domov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ájfrati -am nedov. -ajóč, -áje; ájfranje (ȃ) neknj. ljud. biti ljubosumen: močno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajfrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ajfrati -am nedovršni glagol

1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se

1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se

2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen

3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen

FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajfrovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ákati -am nedov. -ajóč, -áje; ákanje (á; ȃ) jezikosl. |izgovarjati glas a namesto o ali e|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akcentuírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akcentuíranje (ȋ) jezikosl. kaj ~ besede naglašati, naglaševati; ~ besedilo ‹onaglasiti›, ‹onaglaševati›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akceptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akceptíranje (ȋ) neobč. sprejeti: koga/kaj V družbi ga niso akceptirali; fin. ~ menico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

aklamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aklamíranje (ȋ) koga/kaj ~ uprizoritev drame pozdravljati (s ploskanjem, z vzklikanjem); ~ koga pri volitvah izvoliti (s ploskanjem, z vzklikanjem)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akomodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akomodíranje (ȋ) neobč.prilagoditi: kaj čemu ~ svoj način življenja dejanskemu stanju
akomodírati se -am se (ȋ) neobč. prilagoditi se, privaditi se: čemu ~ ~ novim razmeram

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akreditírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akreditíranje (ȋ) pooblastiti, imenovati: koga ~ poslanika, novinarja; fin. ~ dobavitelja pri banki |izdati akreditiv|; akreditirati koga za kaj Akreditirali so ga za veleposlanika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.

2.

kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.

3.

iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivíranje (ȋ) koga/kaj ~ mehanizem sprožiti; ponovno ~ delavca |sprejeti v službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aktivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivizíranje (ȋ) |spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati|: koga ~ učence pri pouku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aktivizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: aktivírati

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aktualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktualizíranje (ȋ) kaj ~ pouk, revijo posodobiti; publ. ~ vprašanje mladinskega prestopništva načeti, oživiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

akulturírati se -am se dvovid., nedov. -ájoč se; -an -ana; akulturíranje (ȋ) |prevzeti tujo kulturo, vrednote|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akumulȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akumulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akumulíranje (ȋ) zbirati, kopičiti: kaj ~ energijo, vodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akutíranje (ȋ) jezikosl. kaj |izgovoriti z nizkim tonom|; |zaznamovati z ostrivcem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akviríranje (ȋ) neobč. pridobivati, nabirati: koga/kaj ~ naročnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alarmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alarmíranje (ȋ) koga/kaj ~ gasilce, policijo obvestiti, opozoriti; Novica je alarmirala vse prebivalce vznemirila, razburila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alfabetírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alfabetíranje (ȋ) (abecedirati): kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alftrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?

V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?

Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alienírati se -am se in alienírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč se; alieníranje (ȋ) neobč. odtujevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alimentírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; alimentíranje (ȋ) neobč. preživljati, vzdrževati: koga/kaj ~ otroka; ~ investicijske sklade iz amortizacije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali pokličemo na številko ali na telefon?

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
Pokličite na xxx xxx xxx
Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali se solato očisti ali opere?

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alkalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkalizíranje (ȋ) kem. |narediti, delati alkalno|: kaj ~ raztopino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alkoholizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkoholizíranje (ȋ) |dodajati alkohol|: kaj ~ vino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alocírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alocíranje (ȋ) gosp. razporediti, razporejati: kaj ~ stroške

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alteríranje (ȋ) neobč. spremeniti, menjati: kaj ~ glas, sodbo; Tkivo ~a se spremeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alternírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alterníranje (ȋ) neobč. menjavati se, premenjevati se: V glavni vlogi bosta alternirali dve igralki; alternirati z/s kom/čim ~ s soigralcem; jezikosl. Zveneči soglasniki ~jo z nezvenečimi soglasniki se premenjujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aludírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aludíranje (ȋ) izobr. namigovati: na koga/kaj V članku ~a ~ politične razmere

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aluníranje (ȋ) teh. |pristati na Luni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

ambícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ambiȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ameliorírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amelioríranje (ȋ) izboljšati (zemljišče): kaj z/s čim ~ nerodovitno površino z namakanjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amerikanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amerikanizíranje (ȋ) kaj ~ način življenja
amerikanizírati se -am se (ȋ) hitro se amerikanizirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amerikanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

amerikanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amiti2 [āmíti āmgrẹ́m] ali [amíti amgrẹ́m] (aniti, an iti) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amtikati, amzadeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amnestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amnestíranje (ȋ) pomilostiti: koga ~ obsojenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.

2.

iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.

3.

iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.

4.

iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.

2.

iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

amputírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amputíranje (ȋ) ‹odrezati, odstraniti›: komu kaj ~ bolniku nogo nad kolenom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amputírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

amtikati [ȁmtíkati ȁmtíče] ali [amtíkati amtíče] (antikati) nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amzadeti, tikati1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se] ali [amvzẹ́ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol

zaščititi, ubraniti, zavzeti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amzadeti [ȁmzadẹ́ti ȁmzadẹ́nem] ali [amzadẹ́ti amzadẹ́nem] (anzadeti) dovršni in nedovršni glagol

tikati se, zadevati

PRIMERJAJ: amiti2, amtikati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; analizíranje (ȋ) (razčlenjevati, presojati): koga/kaj ~ gospodarske razmere; kem. ~ snovi; šah. ~ pozicijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.

2.

iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

anatematizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatematizíranje (ȋ) koga/kaj neobč. ~ nosilce novih idej obsoditi, izobčiti; ver. izobčiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anati glagol

PRIMERJAJ: anajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anati se [ánati se] nedovršni glagol

izogibati se, varovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anati se -am se dovršni in nedovršni glagol

1. dov., koga_rod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se

2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anati (se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anatomȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anatomirati (anotomirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anatomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anatomizíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ človekovo ravnanje (nadrobno) razstaviti, razčleniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andlati [āndlati āndlam] nedovršni glagol

delovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andlati (andlati, antlati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andlati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol

1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati

2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

anektírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anektíranje (ȋ) |nasilno priključiti ozemlje|: koga/kaj k/h čemu Hitler je anektiral Avstrijo k Nemčiji; ~ deželo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anestezírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anestezíranje (ȋ) zdrav. (omrtvičiti, omamiti): koga/kaj ~ ranjenca, organ

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

angléžiti -im nedov. -en -ena; angléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/ kaj ~ imena slovenskih podjetij; poud. Rad ~i |govori angleško|
angléžiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Prvotni prebivalci se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anglizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anglizíranje (ȋ) angležiti: koga/kaj ~ prebivalstvo
anglizírati se -am se (ȋ) angležiti se: Priseljenci so se hitro anglizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

animírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; animíranje (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: koga/kaj ~ občinstvo; animírati koga za kaj Animiral jih je za izlet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.

2.

iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aniti (an iti, aniti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aniti -grem nedovršni glagol

samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se

FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

an iti glagol

GLEJ: aniti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anjemati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol

kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anketíranje (ȋ) |zbirati podatke, mnenja|: koga ~ bralce

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonimizírati dovršni in nedovršni glagol

z zabrisom osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu narediti, da identitete posameznika iz njega ni (več) mogoče razbrati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímno prislov [anonímno]

takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonsírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anonsíranje (ȋ) oglaševati: ~ po časopisih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anotíranje (ȋ) kaj neobč. ~ nekaj pripomb (na kratko) zapisati; pravn. ~ meddržavno pogodbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anotomirati glagol

GLEJ: anatomirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antedatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antedatíranje (ȋ) |navesti, navajati starejši datum|: kaj ~ potrdilo, prošnjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anticipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anticipíranje (ȋ) predvideti, predpostaviti: kaj ~ potek dogodkov; gosp. |vnaprej plačati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antičati glagol

PRIMERJAJ: antikati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antidatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antidatíranje (ȋ); gl. antedatirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antifonírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antifoníranje (ȋ) ver. |peti antifone|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antikati (an tikati, antikati) glagol

PRIMERJAJ: antičati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antikati -čem nedovršni glagol

samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se

FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

an tikati glagol

GLEJ: antikati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antikizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antikizíranje (ȋ) |delati, narediti podobno antičnemu|: kaj ~ arhitekturo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántilogaritmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ántilogaritmíranje (ȃȋ) mat. kaj ~ enačbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

antlati glagol

GLEJ: andlati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

antropomorfizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antropomorfizíranje (ȋ) |prisojati, prisoditi čemu človeške lastnosti|: kaj ~ božanstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antvertati -am dovršni glagol

kot slovarski zgled z besedami se odzvati na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovoriti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; anulíranje (ȋ) razveljaviti, uničiti: kaj ~ ček, pogodbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anvzeti (an vzeti) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

an vzeti glagol

GLEJ: anvzeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti se (an vzeti se, anvzeti se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol

1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)

1.1 kdo; koga_rod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)

1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)

2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)

4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti

4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)

FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

an vzeti se glagol

GLEJ: anvzeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

anvzeti si -vzamem si dovršni glagol

kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anzadeti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelerati glagol

GLEJ: apelirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apelíranje (ȋ) na koga/kaj za kaj ~ ~ udeležence zborovanja za podporo (javno) pozivati, obrniti se na; ~ ~ čut za pravičnost sklicevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apelirati (apelerati, apelirati, apeljerati°) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apelirati -am nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji

1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev

FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apelírati na -am na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.

2.

kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

apeljerati° glagol

GLEJ: apelirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

apercipírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apercipíranje (ȋ) dojemati, spoznavati: kaj ~ svoje ravnanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aplavdírati -am dvovid., nedov. -ajóč; aplavdíranje (ȋ) ploskati: komu ~ govorniku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aplavdírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

2.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

3.

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

4.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

apnáriti -im nedov. apnárjenje (á ȃ) |žgati, prodajati apno|: Dolga leta je apnaril

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; apnánje (-àt) (á ȃ) apniti: kaj ~ travnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnenéti -ím nedov. apnêni -íte, -èč -éča; -él -éla; apnenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) apneti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnéti -ím nedov. ápni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; apnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pri arteriosklerozi žile ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apníti -ím in ápniti -im nedov. ápni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it; apnjèn -êna in ápnjen -a; apnjênje in ápnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik, zemljo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apostrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apostrofíranje (ȋ) koga/kaj v članku ~ domovino, prijatelja ogovoriti, nagovoriti; V uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apretíranje (ȋ) kaj čemu proti ~ blago proti mokroti |obdelati|; ~ tkanino (oplemenititi)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aproberati glagol

GLEJ: aprobirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aprobírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aprobíranje (ȋ) (uradno) odobriti, potrditi: kaj ~ šolske knjige

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aprobirati (aproberati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aproksimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aproksimíranje (ȋ) neobč. (približno) oceniti, določiti: kaj ~ vrednost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

árak áraka samostalnik moškega spola [árak]

1.

žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda

2.

žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...

aranžírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aranžíranje (ȋ) kaj ~ izložbo, stanovanje urejevati, opremljati; ~ turistična potovanja organizirati, pripravljati; ~ skladbo prirediti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arati [árati áram] nedovršni glagol

zastavljati
drgniti, drobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arcnovati glagol

PRIMERJAJ: arcnijoč, arcnovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ardrati [árdrati se árdram se] nedovršni glagol

prepirati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ardrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ardrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ardrati se (adrati (se), ardrati se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol

kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arečiti [arečīti arečím] dovršni glagol

povzročiti

PRIMERJAJ: areč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arendavati [árendavati

árendavam

] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arestirati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arestovati [arestováti arestȗjem] nedovršni glagol

zapirati v ječo, aretirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aretíranje (ȋ) |prijeti, odvzeti prostost|: koga ~ osumljenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aretírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.

2.

iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

arfati -am nedovršni glagol

kdo; kaj, na čem igrati na arfo

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

argentinizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argentinizíranje (ȋ) koga/kaj ~ priseljence
argentinizírati se -am se (ȋ) Priseljenci so se hitro argentinizirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon]

najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’

argumentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; argumentíranje (ȋ) utemeljevati, dokazovati: kaj ~ predlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

argumentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

kdo/kaj utemeljevati kaj
Trditev so /znanstveno in strokovno/ argumentirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

argumentirati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

arháično prislov [arháično]

1.

takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen

arhaizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhaizíranje (ȋ) |delati starinsko|: kaj ~ jezik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

arinčati glagol

GLEJ: renčati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ariti [? ārim] nedovršni glagol

pričati, dokazovati na sodišču

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aritmetizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aritmetizíranje (ȋ) kaj ~ geometrijski izrek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

armírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; armíranje (ȋ) |okrepiti z mrežo|: kaj ~ nosilni steber; ~ steklo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

1.

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

aromatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aromatizíranje (ȋ) kaj ~ domači tobak; ~ kuhano vino odišaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

arondírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arondíranje (ȋ) |zaokrožiti zemljišča|: kaj ~ polja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arovati se (arovati (se), aruvati (se)) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arovati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

arovati (se) glagol

GLEJ: arovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

artikulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; artikulíranje (ȋ) izgovoriti, izgovarjati: kaj ~ glas; neobč. ~ svoje stališče oblikovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]

1.

iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’

aruvati glagol

GLEJ: rvati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aruvati (se) glagol

GLEJ: arovati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

aruvati (se) glagol

GLEJ: rvati (se)

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

asanírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asaníranje (ȋ) |izboljšati razmere|: kaj ~ okolico mesta; ~ vodnjak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asfaltírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asfaltíranje (ȋ) kaj ~ cesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

asimilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asimilíranje (ȋ) koga/kaj ~ izkušnje zgodovine sprejemati, usvajati; biol. ~ hrano ‹usvajati›
asimilírati se -am se (ȋ) ~ ~ s prvotnim prebivalstvom |spojiti se, zliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asistírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asistíranje (ȋ) |strokovno sodelovati, pomagati|: komu ~ primariju pri operaciji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.

2.

kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut

asociírati -am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asociíranje (ȋ) |povezovati, združevati z asociacijami|: kaj ~ predstave
asociírati se -am se [iji] (ȋ) neobč. ~ ~ za skupne dejavnosti povezovati se, združevati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asociírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

asociírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

asortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; asortíranje (ȋ) porazdeliti, razvrstiti: kaj ~ knjige po strokah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm]

1.

iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid

2.

iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram]

zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’

atakírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atakíranje (ȋ) neobč. naskakovati, napadati: koga/kaj ~ trdnjavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka]

članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje

ETIMOLOGIJA: ↑ataše

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atati [átati

átam

] nedovršni glagol

poskušati govoriti; bebljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àtemátski -a -o (ȁȃ) jezikosl. ~ glagol brezpriponski glagol
àtemátskost -i ž, pojm. (ȁȃ) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atentȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; ateríranje (ȋ) neobč. pristati: Letalo je prisilno ateriralo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atestíranje (ȋ) izdati atest, potrditi: kaj ~ napravo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja]

športnica, ki se ukvarja z atletiko

ETIMOLOGIJA: ↑atlet

atomizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atomizíranje (ȋ) razprševati: kaj ~ tekoče gorivo
atomizírati se -am se (ȋ) Družba se čedalje bolj ~a cepi, drobi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atrofíranje (ȋ) zdrav. (upadati, usihati): Koža, mišičje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avalíranje (ȋ) fin. |dati (menično) poroštvo|: kaj ~ menico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avansírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avansíranje (ȋ) komu kaj ~ obrtniku stroške za nakup materiala |dati naplačilo, predujem|; ~ v službi napredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avivíranje (ȋ) tekst. |poživiti, izboljšati|: kaj ~ tkanino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avizíranje (ȋ) neobč. obvestiti, opozoriti: koga o čem ~ potnike o nevarnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avskultírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; avskultíranje (ȋ) zdrav. ‹osluškovati›: kaj ~ pljuča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtocenzurírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ávtocenzuríranje (ȃȋ) kaj ~ članek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

avtografírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtografíranje (ȋ) tisk. |lastnoročno pisati besedilo|: kaj Sestavljavec je stenografsko knjigo avtografiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtomatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtomatizíranje (ȋ) kaj ~ gibe; ~ poslovanje; ~ telefonski promet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtorizíranje (ȋ) potrditi: kaj ~ novi proizvodni postopek; ~ prevod romana |dati dovoljenje za prevod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.

2.

iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák]

1.

vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak

ažurírati1 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) urad. |odpraviti zaostanek|: kaj ~ knjigovodstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažurírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ažuríranje (ȋ) krasiti, robiti z ažurjem; mrežiti: kaj ~ prt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažurírati1 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

ažurírati2 -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, iz obrtništva

kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]

ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babiti [bábiti bȃbim] nedovršni glagol

biti babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

babiti -im nedovršni glagol

kdo; komu pomagati pri porodih kot babica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábiti se -im se nedov. -èč se -éča se; bábljenje (á ȃ) slabš. |družiti se z ženskami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

babljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; babljánje; (-àt) (á ȃ) Otrok ~a; slabš. babljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]

1.

neformalno, ekspresivno ženska, dekle

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno baba

2.

neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka

ETIMOLOGIJA: ↑baba

babovati [babováti babȗjem] nedovršni glagol

delovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

bacníti in bácniti -em dov. bácni -te in -íte; bácnil -íla, bácnit, bácnjen -a; (bácnit) (í/ȋ/á á) star. brcniti, suniti: koga/kaj ~ kamen, psa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bagatelizírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bagatelizíranje (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: koga/kaj ~ probleme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bagéta bagéte samostalnik ženskega spola [bagéta]

dolga ozka štruca navadno belega kruha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. baguette, prvotneje ‛tanka palica, šiba’, iz it. bacchetta, iz bacchio ‛palica’

bágrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bágranje (á; ȃ) kaj ~ zemljo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bagrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bagrati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bagríti -ím nedov. bágri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bagrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. škrlatiti: kaj ~ tkanino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč]

1.

kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič

2.

ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]

pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

baháriti -im in baháriti se -im se nedov. bahárjenje (á ȃ) poud. |bahati se|: z/s kom/čim ~ (~) z zmagami; Baharil (se) je (s tem), da je bogat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo]

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bahati se [báhati se

báham se

] nedovršni glagol

bahati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahávo prislov [bahávo]

1.

takó, da se pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo

ETIMOLOGIJA: ↑bahav

bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost]

1.

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaštvo

2.

ekspresivno lastnost česa, da izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo

ETIMOLOGIJA: ↑bahav

bájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájanje (ȃ) komu kaj ~ otrokom zgodbe; star. ~ dekletu usodo prerokovati; bajati o kom/čem ~ ~ jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno

kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bajati [bájati bájam] nedovršni glagol

vedeževati, bajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bajati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajati -am nedovršni glagol

kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bájcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájcanje (ȃ) neknj. pog. lužiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bájiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bájenje (á ȃ) bajati: komu kaj ~ (otrokom) zgodbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bajsmati glagol

GLEJ: basmati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajsmovati glagol

GLEJ: basmovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajsrati (bajsrati, bajzrati) glagol

PRIMERJAJ: bajsran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bajzrati glagol

GLEJ: bajsrati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bakláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; baklánje; (-àt) (á ȃ) Kres ~a |močno gori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakrenéti -ím nedov. bakrêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bakrenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) privzdig. Drevje ~i postaja bakrene barve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bakríti -ím nedov. bákri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bakrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pločevino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš]

1.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge

1.1.

neformalno

2.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...

balancírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balancíranje (ȋ); gl. balansirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balansírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balansíranje (ȋ) ~ na vrvi; balansirati koga/kaj ~ krožnike; balansirati z/s kom/čim ~ s skodelico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

1.

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...

bàle okrnj. glag. (ȁ) pokr. pridi, pojdi: ~ noter

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka]

navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina

balín balína samostalnik moškega spola [balín]

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček

FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...

balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]

1.

šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo

1.1.

2.

ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar]

1.

športnik, ki se ukvarja z balinanjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka]

1.

športnica, ki se ukvarja z balinanjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balínati -am nedov. -ajóč, -áje; balínanje (ȋ) ~ s sosedom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balíncati -am nedov. -ajóč, -áje; balíncanje (ȋ) pokr. balinati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək]

1.

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin

2.

navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju

ETIMOLOGIJA: ↑balin

baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]

igrišče za balinanje

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balíranje (í) |stiskati v bale|: kaj ~ krmo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno

v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno

kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balónar balónarja samostalnik moškega spola [balónar]

1.

kdor se ukvarja z balonarstvom

2.

manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno trenč, manj formalno trenčkot

ETIMOLOGIJA: ↑balon

balonáriti -im nedov. balonárjenje (á ȃ) šport. žarg. |leteti z balonom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

1.

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

2.

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

3.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

4.

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

1.

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

2.

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

3.

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

1.

ki vsebuje balzamični kis

2.

ki spominja na balzam 3.

3.

ki vsebuje balzam 1.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati]

prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam

balzamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balzamíranje (ȋ) koga/kaj ~ truplo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

balzamirati (balzamirati, polzamirati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

banálen banálna banálno pridevnik [banálən]

1.

ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]

1.

delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen

banalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; banalizíranje (ȋ) |delati, narediti banalno|: koga/kaj ~ dogodek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

banálno prislov [banálno]

1.

takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

1.

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

2.

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

2.1.

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

bándati -am nedov. -ajóč, -áje; bándanje (ȃ) neknj. pog. potepati se, popivati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bandažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bandažíranje (ȋ) koga/kaj teh. ~ cev oviti, poviti; zdrav. ~ roko obvezati, obvezovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bandibiti glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandibovati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandičati glagol

PRIMERJAJ: bandičan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bandižati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bandrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bankrotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bankrotíranje (ȋ) |finančno propasti, iti v stečaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bankrotírati -am dovršni in nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

banováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; banovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti ban|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda]

1.

večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena

2.

navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino

barantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; barantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. za koga/kaj ~ z mešetarjem za vola |pogajati se (za ceno)|; pešaj. barantati z/s čim ~ z lesom prekupčevati, kupčevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barantáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.

2.

kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).

3.

kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

barantati [barantáti barantȃm] nedovršni glagol

menjati blago za blago; trgovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barati [bȃrati bȃram] dovršni in nedovršni glagol

koroško vprašati, barati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barati glagol

PRIMERJAJ: baran

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

barbarizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barbarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ razmere
barbarizírati se -am se (ȋ) Antična umetnost se je barbarizirala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

barbarizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj navze(ma)ti se barbarskih navad
Antična umetnost se je /s prišleki prehitro/ barbarizirala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

barbati [bȃrbati bȃrbam] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barbati barbam nedovršni glagol

barvati

sma ƀàːrƀalẹ z arẹ́ːxavm̥ ƀìəjm̥ [...] màː ˈto je prìːšwa rúːsa ƀàːrƀa ˈwən

bardírati nedovršni in dovršni glagol

iz gastronomije

ovijati meso s slanino pred peko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barétka barétke samostalnik ženskega spola [barétka]

čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ‛kratek plašč s kapuco’ - več ...

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báriti -im tudi baríti -ím nedov. -i -ite tudi bári -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, bárjen -a tudi barjèn -êna; bárjenje tudi barjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ mesne izdelke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bariti glagol

PRIMERJAJ: barjen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

baritírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; baritíranje (ȋ) papir. kaj ~ papir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barnati

dvovidski glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barnati -am dovršni in nedovršni glagol

kot slovarski zgled opomniti, opominjati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

barokizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; barokizíranje (ȋ) kaj ~ gotsko stavbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski]

ki je v zvezi z barom

STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol
ETIMOLOGIJA: ↑bar

bárvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bárvanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ steno z zeleno barvo
bárvati se -am se (ȃ) Listje se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bárvati -am nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo/kaj po-/pre-krivati koga/kaj
Lase si je barvala /sama / z zeleno / zeleno/.

2.

kdo/kaj delati koga/kaj obarvan-o/-ega
Otroci barvajo risbice.

3.

iz medicine kdo/kaj delati kaj obarvano
Barvali so histološki preparat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bárvati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postajati obarvan
Listje se barva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.

3.

knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

basati [básati bȃsam] in [bȃšem] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom; basati

PRIMERJAJ: fasati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

basati -am nedovršni glagol

kot slovarski zgled tlačiti, polniti

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

1.

kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.

2.

kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

basírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; basíranje (ȋ) peti bas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

basmati (bajsmati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

basmovati (bajsmovati) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

básniti -im nedov. -èč -éča; básnjen -a; básnjenje (ȃ) neobč. bajati: komu kaj ~ otrokom zgodbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bastardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bastardíranje (ȋ) biol. križati: koga/kaj ~ rž in oves; bastardirati koga/kaj z/s kom/čim ~ žrebca z oslico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih

1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; koga_rod., koga_tož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se

FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bátinati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bátinanje (ȃ) koga javno ~ tatu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bati se [báti se bojím se] nedovršni glagol

bati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol

1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka

1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji

1.2 kdo; koga/česa, pred čim

1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim

2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj

3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bati (se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.

1.1.

kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

batriviti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

batriviti -im nedovršni glagol

kot slovarski zgled tolažiti, opogumljati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báviti se -im se nedov. -èč se -éča se; bávljenje (á ȃ) pešaj. ukvarjati se: z/s kom/čim ~ ~ s financami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báviti se bȃvim se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bávkati -am tudi bávkati bávčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; bávkanje (ȃ; ȃ) Srnjak ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bavkati [bȃvkati bȃvkam] nedovršni glagol

oglašati se s kratkim laježem; bevkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bavkati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk]

1.

mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom

2.

iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač

bazírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bazíranje (ȋ) publ. imeti kaj za osnovo, temeljiti: na kom/čem Industrija ~a ~ domačih surovinah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bazírati na -am na nedovršni in dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj oblikovati se na čem kot bazi
Trditev temelji na dejstvih.

2.

kdo/kaj oblikovati kaj na čem kot bazi
Svojo teorijo in predavanja je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

bazniti [baznīti báznem] dovršni glagol

zbosti, dregniti

PRIMERJAJ: bezati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bdéti -ím nedov. bdì bdíte, bdèč bdéča; bdèl/bdél bdéla, bdèt/bdét; bdênje; (bdèt/bdét) (ẹ́ í); gl. bedeti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

beat -a m [bȋt]

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bebljáti -ám [bə in be] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bebljánje; (-àt) (á ȃ) Pijanec ~a; slabš. bebljati kaj ~ neumnosti |govoriti, pripovedovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

becáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; becánje; (-àt) (á ȃ) pokr. brcati, suvati: koga/kaj ~ konja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

becati [bǝcáti bǝcȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

beckáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; beckánje; (-àt) (á ȃ) v koga/kaj ~ ~ luknjo drezati, bezati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.