glágolski glágolska glágolsko pridevnik [glágolski] STALNE ZVEZE: glagolska besedna zveza, glagolski čas, glagolski način, glagolski vid, neosebna glagolska oblika, osebna glagolska oblika
ETIMOLOGIJA: glagol

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glágolski1 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na glagol: glagolska raba; glagolsko dejanje / glagolski način; glagolski samostalnik; glagolski vid; osebna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glágolski2 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na glagolico: glagolske črke; glagolska pisava / glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glágolski1 -a -o (á) ~ vid

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glágolski2 -a -o (á) ~a pisava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glágolski -a -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

glágolski – glej glágol, glagọ̑lica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glāgolski, adj. 1) Verbal-, Cig., Jan., C., nk.; — 2) = glagoliški: g. rokopis, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glàgolski -a -o prid. glagolski: Zglagolſzkimi piſzkmi vö dáo KŠ 1771, A6a; zGlagolſzkimi i Czyruliskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glagolski [glagólski] pridevnik

visokošolski, akademski

PRIMERJAJ: glagolitski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Deležnik na -č in glagolski morfem »se«

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Glagolski čas v daljšem besedilu

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

  • tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

  • trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Vejica pred »namesto«, ki povezuje osebni glagolski obliki

Vprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:

  • V ključnem trenutku tragedije Orfej Evridiko vidi(,) namesto pogleda.

Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal. Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen. Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.

Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 14