Tiskanje

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cepətáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, trampeln, trippeln; tedaj so cepetale ("capatale") konjske noge, Dalm.; fantje zmeraj za dekleti cepetajo, Glas.; — zappeln; riba je pred njegovimi nogami cepetala ("capatala"), Dalm.; — cepę́čem, Glas.; (pravilneje bi bilo menda: cepáčem, Cv.); — prim. capati. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kohár 2., -rja, m. der Gauner, Gor.-Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potrápiti, -trȃpim, vb. pf. niederschlagen (?): ves potrapljen oči pobesi, Glas.; p. skrbi, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. (Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zamóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; veliko zamore v soseski, Glas.; ("dem deutschen Verbum nachgebildet", Mik. (V. Gr. IV. 311.)); — = premoči: zamore tri kmetije, Jan. (Slovn.); — 2) zum Vermögen kommen: hitro si je zamogel, Glas.-Ig (Dol.); = z. se, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

járən 2., -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.-Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.-C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ognjȋščnica, f. das Glas, das sich auf dem Herde der Glashütte ansammelt, das Herdglas, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oslẹpẹ́ti, -ím, vb. pf. blind werden, erblinden; — steklo oslepi, das Glas läuft an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostəklenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Glas werden, glasähnlich werden, verglasen, Cig., C.; oči so mu osteklenele, C.; — erstarren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostəklẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Glas werden, glasähnlich werden, verglasen, Cig., Jan.; osteklele so mu oči, Cig., Erj. (Izb. sp.); — erstarren, Jan., Bes.; kri ostekli, Vod. (Izb. sp.); — vor Schrecken, Verwunderung erstarren, Lašče-Levst. (Rok.); — zelje je osteklelo, das Kraut wächst nicht mehr, Z.; kupčija je osteklela, der Handel stockt, Vod. (Nov.), Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oškrbljáti, -ȃm, vb. pf. schartig machen: o. steklo, das Glas abbrechen, abfiedern, abfügen, Cig.; — durch Benagen schartig machen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pogrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad pogrkati, pogrkniti; 1) durch Räuspern Zeichen geben, Polj.; — zeitweise röcheln, Z.; žaba ima pogrkujoč glas, Glas.; — 2) im Reden ratschen, Cig., Polj.; das r nicht recht aussprechen: gospoda rada pogrkuje, Dol.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stəklę̑n, adj. gläsern, Glas-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklena posoda, das Glasgefäß, das Glasgeschirr, Cig., Jan., nk.; steklena kaplja, das Tropfglas, stekleni biser, die Glasperle, steklena pena, die Glasgalle, Cig. (T.); stekleni zlitek, der Glasfluss, Cig. (T.); steklena elektrika, die Glaselektricität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.-C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bekȗljica, f. dem. bekulja, ("bakulica", Laško-Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bəngljáti, -ȃm, vb. impf., Glas., pogl. bingljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bȋčje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bȋčnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bobəntẹ́ti, -tím, vb. impf. dröhnen, Jan.; Kaj po strehi bobenti? Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bodonę́ža, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Z.; lepocvetna b., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern (v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bȗmbək, -bka, m., Glas.; pogl. bombek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cafȗra, f. = cafuta, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cáməlj,** -mlja, m. der Glockenschwengel, Cig., Jan., C., Glas., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cȋpər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cúsrav, adj. zerrissen, zerlumpt, SlGor.; cusrav je, kakor bi se bil z vetrom tepel, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čevȋnək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn-Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn-Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.-C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.-Raič (Nkol.); v pesmih se č., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕniti, -im, vb. impf. 1) schwärzen; hrastovina črni vodo, Eichenholz lohet das Wasser, Cig.; — č. se, = črneti, Glas.; — 2) č. koga, jemanden von der nachtheiligen Seite darstellen, anschwärzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čȗtən 1., -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čvę̑nka, f. človek, ki rad čvenka, Z., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. (Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.-Cig.; — prim. dekla 4).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

desəlj, -slja, m. da bi te deselj odnesel! Poh.-Trst. (Glas., 1859. II. 114.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.-Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. (LjZv.); tudi: v déžeł, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dideldȃjčək, -čka, m. dem. dideldajek; der Sprudler, womit man eine Mischung von Wein mit Sauerwasser moussieren macht, C., Glas.; prim. direndaj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drẹmȏtəc, -tca, m. = dremota, Cig., Jan.; pozno je bilo in dremotec nas je grudil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drẹmotíti, -ím, vb. impf. einschlafen machen: zima krči in dremoti prste ubozemu pisavcu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drę̑msati, -am, vb. impf. stoßen, C.; rütteln, C.; spečega dremsati in opominjati, naj ne spi, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.-Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.-Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drpȃjsati, -am, vb. impf. = drpati, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dȗbək, -bka, m. die Blütendolde an der Birke, am Haselnussstrauch, C.; ein Büschel Kirschen, Glas.; — morda nam. dobek; prim. hs. dubak, dem. dub, tudi: neka vrsta črešenj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.-C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.-C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.-C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.-C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gestrȋn, m. nekak povoden mož, ob Dravi-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gnẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. = gnezditi, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gnjáviti, -im, vb. impf. drücken, knüllen, C.; g. koga, würgen, misshandeln, Mur., Mik.-M.; tako dolgo ga gnjavi in drega, da onemore, Glas.; kost gnjaviti = s trudom obirati, Kras; — unterdrücken, verfolgen, Mur., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.-C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gondràv, -áva, adj. bärbeißig, Jan.; gondrave babice, Št.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gostíti 1., -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grȋžnica, f. das Biebernell (pimpinella saxifraga), vzhŠt.-C.; tudi: das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.-C., Goriš.-Glas.; — prim. geliti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hempáč, m. = škrat, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.-C.; — = prevzeten, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hlastáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hodẹ́vati, -am, vb. impf. zu gehen pflegen, Notr.-Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hraščína, f. = hrastina, Cig., C., LjZv., Nov.; prišla sta do temne hraščine, Glas.; debela hraščina je rastla okolo in okolo, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hȓčək, -čka, m. 1) der Schweinerüssel, ogr.-C.; — 2) der Tannenzapfen, C.; smrekov h., Trst. (Glas.); — der Maiskolben, ogr.-C.; — 3) die röhrenförmige Mündung eines Gefäßes, Mur.; — 4) die Maurache (morchella), C.; — 5) der Hamster (cricetus frumentarius), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hŕdati, -am, vb. impf. nagen, C., vzhŠt.; volk ovna hrda, Glas.; = drgniti, vzhŠt.; h. in kopati, tüchtig hauen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče-Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.-Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izgúriti (dodatek k slovarju), -im, vb. pf. = izgurati: izgurjen starec, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.-C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmȋkati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jȃgna, f. = jagma: na jagno, plötzlich, C.; na jagno iti, schnell gehen, vzhŠt.-Glas.; (tudi: na jagnem, Ščav.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jágnjetov, adj. = jagnječji: jagnjetova koža, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. (Glas. 1859. II. 17.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kȃzən 1., -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.-C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.-C.; — 3) der Zins, KrGora-DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kȋncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.-C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klȋvcati, -am, vb. impf. = klivkati (o psu), Poh.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klobásast, adj. 1) wurstförmig, wulstig, Cig.; klobasast podbradek, Glas.; — 2) mit Striemen bedeckt, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klobuštráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren, Levst. (Rok.); pantschen, C.; vino, vodo k., jvzhŠt.; — k. se, sich wirr durcheinander bewegen: sivi oblaki se sučejo in klobuštrajo zmeraj bliže, Glas.; — 2) ungeschickter Weise, stolpernd einhergehen, Jan., M.; — 3) wirres Zeug schwätzen, plappern, Mur., Cig., C., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kodrčȋja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.-C., Gor., Dol., Koborid-Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.-Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.-C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

konjȋčək, -čka, m. dem. konjič; 1) das Rösslein; — 2) die Heuschrecke: kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kópa 1., f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.-M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krȋvka,* f. 1) der Thürangelhaken: vrata se na krivkah vrte, Glas.; — 2) die Schuldige, die Thäterin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krížəc, -žca, m. dem. križ; 1) das Kreuzchen; das Verdienstkreuz; k. dobiti; — Marijin k., ein Sternbild, Glas.; — 2) das Wirbelbein, V.-Cig.; — 3) pl. križci, das Kreuz (am Ende des Rückgrates): križci me bolijo, ich habe Kreuzschmerzen; — 4) die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrtojba (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krpúcati,* -am, vb. impf. flicken (zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kȗrež 1., m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lágəv, -gve, f. die Flasche, Jan.; velika lagev z žganjem napolnjena, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.-Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki (Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lapúča, f., Rez.-C., Glas., pogl. lopuča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.-Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica (Dol.)-Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lijȃvəc, -vca, m. der Gussregen, Jan.; burje in nagli lijavci, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lot 2., m. = divji grah, Poh.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lòv 1., lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras-Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lúknjevəc, -vca, m. eine in der Erde nistende Hummel, Gor., Lašče-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

malẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) klein werden, Jan.; — 2) mali mi pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen, Jan.; malelo mi je, noge me niso več mogle nositi, Glas.; — 3) fackeln, Jan. (?); — herumschwärmen, Jan. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mȃm, adv., kajk.-Glas., Vest.; pogl. mahom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.-Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče-Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mȃvroh, m. = mavrah, Vod. (Izb. sp.), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mazúr, -rja, m. ein verzärteltes Kind, Št.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič (Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.-C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mę́tenje 3., n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče-Levst. (Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. (Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.-Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mȓč 1., m. der Höhenrauch, Krn-Erj. (Torb.), Tolm., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mrẹ́niti se, -im se, vb. impf. nebo se mreni, der Himmel bedeckt sich mit dünnen Wölkchen, Z., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn-Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.-Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.-C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.-C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.-M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nalǫ̑ckati se, -am se, vb. pf. = nalokati se, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

namȋzje, n. das Tischgedeck, das Serviçe, Cig., Jan.; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [Št.]-Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.-Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk-Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht (z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

napitnína, f. das Trinkgeld, Glas., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.-Raič (Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.-Valj. (Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naškrȃpljati, -am, vb. impf. = naškrapati, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

natésati, -tę́šem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Holz) behauen; n. veliko hlodov; — 2) n. koga, abprügeln, Glas.; — 3) n. se, des Zimmerns satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

neustrẹ́žən 2., -žna, adj. wählerisch, Cig.; bogatini, to so neustrežni ljudje, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; (nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet (nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.-M.; ničemurna zver, Npr.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nȋške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nù 2., conj. = no, doch, aber, kajk.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obẹlẹ́vati, -am, vb. impf. ad obeleti; weiß werden: falb werden (o setvi), C.; pustinja je obelevala in ozelenevala, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

objasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad objasniti; 1) aufheitern, Glas.; — 2) erläutern, Cig. (T.); tudi: objašnjevati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obkràj, -krája, m. 1) der Rand: mesečni obkraj, Glas.; — das Schiffsbord, Cig.; — 2) das Gesims, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.-Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.-Valj. (Rad); o. svet, ogr.-Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oblakoplǫ́dən, -dna, adj. wolkenerzeugend: oblakoplodne gore, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obnam, adv. = iz začetka, izprva, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih-Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obrǫ̑dək, -dka, m. 1) = obrod, Cig., Jan., C.; — 2) die Frucht, das Product, Cig., Jan., C.; trtni o., der Rebensaft, Ravn.; — obrodki človeške domišljije, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obrȗnka, f. = obrunek 1), C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obrȗnkast, adj. narbig, Jan., C.; obrunkaste roke, Let.-C.; obrunkasto lice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obstǫ́nj, adv. = zastonj, C.; = za obstonj, Meg., Krelj; (za obstunj, vzhŠt.-Valj. [Glas.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1) wegtreiben, fortjagen, zurückjagen, entscheuchen; abwehren, Cig.; o. skrbi s pitjem, Cig.; o. kupce, die Kunden vertreiben, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen, treiben; drevje že odganja; živ jezik je drevo, ki vedno odganja, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odjẹ̀zd, -jẹ́zda, m. der Abritt, Cig.; pripravljen k odjezdu sedi na konju, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odjȗga, f. das Thauwetter, Cig., Jan.; sneg se ne taja, ker ni prave odjuge, Glas.; tvoja obljuba pa zimska odjuga, Npreg.-Kres; Ti lastov'ca preljuba, Z odjugo v sleme prideš, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; (prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odlẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Wiederschein, Jan., C.; o. daljnih bliskov, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odmajávati, -am, vb. impf. ad odmajati; 1) locker machen, jvzhŠt.; — 2) den Kopf schütteln (zum Zeichen der Verneinung): neverno je odmajaval, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odrèd, -rę́da, m. die Abtheilung, Glas.; službeni odredi, die Dienstesabtheilungen, DZ.; das Detachement, DZ., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oglȋnək, -nka, m. der Rist, Bes.; črevlje si prerezati na oglinkih, Andr.; črevlji so me ožulili po členkih in oglinku, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ógnjev, adj. Feuer-, des Feuers, Mur.; "ognjeva gorkota", pravi kmet, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oklȃdək, -dka, m. = obkladek, der Umschlag, Mur., Cig., Jan., DZ.; — čutiti palični o., die Schläge fühlen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ometováti, -ȗjem, vb. impf. 1) ad 2. ometati I.; (mit Mörtel) bewerfen, berappen; — 2) ad ovreči; bestreiten, anfechten, nk.; tega mu nihče ne bo ometoval, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) mit dem Stoßhobel abhobeln, Cig., C.; — 2) o. se, (sich) anstoßen, Jarn.; — 3) o., einen Ausschlag bekommen: jezik od tobaka opahne, C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

operẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, M.; operel, morsch: stare, operele deske, Glas.; pivka bobna po operelem deblu, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opírati 2., -pȋram, vb. impf. ad oprati; abwaschen; rudo, pesek o., Erz, Sand schlämmen, Cig.; — o. se, trinken, saufen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.-Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.-M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opotíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oprę́sti 2., -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.-C.; od slabote o., Gor.-Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oslẹdíti, -ím, vb. pf. aufspüren, auf die Spur kommen: o. koga, Mur., Cig., Jan., Mik., Levst. (Zb. sp.); pes zverjačino išče in osledi, Hip. (Orb.); o. zlato žilo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osmúkniti, -smȗknem, vb. pf. abstreifen; o. perje z veje; — o. koga, jemandem einen Hieb mit einer Peitsche oder Ruthe versetzen, Levst. (Rok.); konja osmukne in potem zdrdra, Glas.; — veja ga je osmuknila, der Ast hat ihn gestreift, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

osnják 2., m., Mur., Glas., pogl. osinjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostaríčiti, -ȋčim, vb. pf. 1) alt machen: ljudje se znajo omladiti in ostaričiti, Glas.; — 2) alt werden (von Bäumen), Nov., Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. (Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

otẹsnjȃva, f. die Einengung, die Einschränkung: brez ovir in otesnjav, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej-C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ovíhniti, -vȋhnem, vb. pf. das Übergewicht bekommen, umsinken, Cig., Jan.; raz konja ovihniti, (ovehniti) Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik-M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

palíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

panja, f., Trst. (Glas.), pogl. panjava.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. (vzhŠt.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.-C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.-Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

petrih, m. 1) eine Art Gras: der Sumpfweiderich, C.; — 2) = putrih, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pȋčmot, m. 1) eine Art Amphibium, Ščav.-C.; — 2) ein boshafter Mensch, Glas., Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.-Mik., Notr.-Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plahútati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen, flattern, Jan.; kokoši s perotmi plahutajo, Z., Ig (Dol.); mit den Kleidern im Gehen Wind machen, übhpt. eilig gehen, C.; val plahuta, die Woge brandet, Glas.; — (fig.) im Reden Wind machen, schwindeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plaščàt, -áta, adj. = ploščat, platt, flach, Mur.; p. kakor treska, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

platnjàv, -áva, adj. verschmitzt, tückisch: platnjavo gledati, Bes., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plẹ́na 1., f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer (z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče-Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.-Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.-Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plivẹ́ti, -í, vb. impf. plivi mi, es ist mir wabbelig o. brecherlich, Z.; tudi: plivi se mi = slabo mi je v želodcu, da se mi sline nabirajo v ustih, Glas.; — prim. pljeveti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plóha 2., f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. (Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plǫ́həlj, -hlja, m. der Stümper, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plòsk 2., plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge (z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.-Let., Gor.-Levst. (Glas.), Ben.-Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)-Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled (Gor.)-Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pǫ̑č, -ȋ, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.-C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podlẹ̑ka, f. = podlaka, das Unterfutter, Cig., Ravn. (Abc.), Bes.; p. pri klobuku, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podlẹsnják, m. = podlesni mož, Vrt.; gorski strahovi, podlesnjaki, ki človeka v silne skale zapeljujejo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podnọ̑žnica, f. der Schemel, Mur., Cig., Jan.; sinček je sedel na podnožnici, Glas.; — das Trittbrett am Webstuhle, Mur., Cig.; — das Brett, worauf der Kutscher seine Füße hält, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pǫ́dprda, f. die Wachtel, Mur., Cig., Jan., Mik., (pòdprda) Št.-Erj. (Torb.), Glas., Danj. (Posv. p.), Ščav.-Pjk.; podpȓda, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podȗškati, -am, vb. pf. = oddehniti si, ausschnaufen, Glas.; malo p. na potu, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podvȃł, f. ein zum Tragen bestimmter Balken, das Joch, Cig.; — die Unterlage (fig.), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pogȃn, m. 1) der Heide, Jan., Dol.-M., ogr.-Mik., nk.; — 2) psovka: ti pogan (pógan) ti! Dol.-M.; pos. psovka umazanemu otroku, Ščav.-Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pohiševȃvəc, -vca, m. 1) der Hausierer, Mur., Guts.-Cig., Jan., DZ.; — 2) der in die Hausgenossenschaft Aufgenommene, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pohrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad pohrkati, pohrkniti; wiederholt solche Laute ausstoßen, wie wenn man sich räuspert, LjZv.; bolnik na postelji pohrkuje, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pohúliti se, -hȗlim se, vb. pf. sich etwas beugen, C.; pohuljen klobuk, ein niedergedrückter Hut, Z.; pohuljena kupla, eine gedrückte Kuppel, Cig.; — sich gleißnerisch demüthigen, Z.; pohuljen hoditi, heuchlerisch gebeugt einhergehen, Z.; berač se pohuljen vrne, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) niederreiten, zusammenreiten: p. otroka, Cig., Jan.; durch Reiten zerstören, vrata p., Cig.; — abreiten, Mur.; — poježen črevelj, ein plattgetretener Schuh, Z.; — schwächen: bolezen me je pojezdila, Glas.; — 2) ein wenig reiten, einen Ritt machen; pojezdim kam, ich werde irgendwohin reiten; — Ko pojdem v vas, pojezdim ga (konjička), Npes.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poklápiti, -im, vb. pf. niederhangen machen, niederschlagen, Z.; čebele s poklapljenimi tipalniki, Glas.; lonec p., den Topf auf die Öffnung stellen, Z.; p. se, den Kopf senken, die Ohren hangen lassen, Z.; den Blick niederschlagen, Ravn.-Cig.; — niedergeschlagen o. traurig machen: popariti in p. koga, LjZv.; poklapljen, niedergeschlagen, Z.; čmeren, poklapljen, Zv.; p. hoditi, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pokojíti, -ím, vb. impf. ruhig machen, beruhigen, beschwichtigen, Mur., Cig., Glas.-Mik., Dol.; to me pokoji, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pokŕmiti, -im, vb. pf. 1) durch Füttern verbrauchen, verfüttern; — 2) ein wenig füttern: p. in napojiti konje, Andr. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poləhčáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern, lindern, Dict., Jan.; kmetom siromašni stan p., (polaščati) Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polẹ̑nje, n. coll. das Scheitholz, Cig., C.; plamen je še migljal in pokalo je polenje, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polǫ́ščiti, -im, vb. pf. mit Glasur überziehen, Z.; — mit Rauschgold überziehen, ZgD.; — pološčena revščina po mestih, das glänzende Elend in den Städten, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pomarȃnčnica, f. 1) das Orangenhaus, die Orangerie, Cig., Jan.; — das Glashaus, Vrtov. (Km. k.), Glas.; — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); die Pomeranzenbirne, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pomẹ́njati 1., -am, vb. impf. 1) bedeuten, Jan., Rož.-Glas., Mik., nk.; — 2) p. se, ein Gespräch oder Gespräche führen, Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pometílọ, n. der Ofenwisch, vzhŠt.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ponòs, -nósa, m. 1) der (edle) Stolz, Mur., Cig., Jan., nk.; narodni p., der Nationalstolz, nk.; tudi: pónos, -nósa; (hs.); — 2) = oponos, der Vorwurf, Ist.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

porẹčíšče, n. = porečje, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

porèd, praep. c. gen. = poleg, neben, Jan., Glas., SlN.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

porẹzȋłnik, m. = rezilnik, das Schneidemesser der Böttcher mit zwei Handhaben, das Reifmesser, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s porezilnikom porezavati, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

posȃdnik, m. 1) die Samenschule, Cig.; — 2) posadniki = posadka, die Besatzung, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Aufsprung, der Sprung; teliček poskuša prve poskoke, Str.; — das Hüpfen (pri telovadbi), Cig. (T.); vaje v poskoku, Telov.; — godci godejo na poskok (spielen lustige Tanzweisen), Erj. (Izb. sp.); — 2) die Springfeder, h. t.-Cig. (T.); — 3) neki hrošč (elater segetis), Erj. (Z.); — der Springer, eine Art Eidechse, Jarn.; — poskoki, nekake pticam podobne pošasti, Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pospečáti, -ȃm, vb. pf. nacheinander durch Verkauf anbringen: lehko in drago p. kaj, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

postaváč, m. der Faulenzer, Z., Glas., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče-Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — (fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pošterəc, -rca, m. (?) "poredni paglavci devajo žabo na pošterec, da pognana v zrak zviškoma telebi na tla", Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pošumotáti, -ȃm, vb. pf. ein Geräusch machen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potȋrati 2., -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče-Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potlẹ́ti, -ím, vb. pf. verglimmen; oglje je potlelo; — večerna zarja je potlela, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potrapljáti, -ȃm, vb. pf., Jan., Glas., pogl. potrepljati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potrepljáti, -ȃm, vb. pf. sanft schlagen, klopfen, Jan., C.; p. koga po rami, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potrúpiti, -im, vb. pf. zerschlagen, zertrümmern, Jan., C.; potrupljen lonec, Slom.; posode so se potrupile, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poúriti, -ȗrim, vb. pf. 1) beschleunigen: stopinje p., Cig., Glas.; — 2) p. se, sich ein wenig üben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

povę́niti, -nem, vb. pf. 1) abwelken, nacheinander verwelken; — 2) = posekati drevje z zelenimi vejami in potem pustiti nekaj časa, Lašče-Levst. (M.); les p., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

povíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, umwickeln; drevo s slamo p.; — einwindeln (fatschen): dete p.; — 2) gebären; dete p.; prvikrat je povila; — 3) durch Winden aufbrauchen; ded je vso zimo prejo vil, pa je ni mogel poviti, Glas.; — 4) koso, nož p. = povihrati, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen (v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

požȋvək, -vka, m. das Labsal, die Erquickung, Cig., Jan., C.; najslajši p., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.-Cig., Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prȃskati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

predčȗtje, n. die Vorempfindung, das Vorgefühl, die Vorahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; predčutja pošlji mi! Glas.; grozovito predčutje večne smrti v peklenski temi, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

predrę̑msati, -am, vb. pf. durchrütteln: pretresti in p. koga, Andr. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

predrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad predrgniti; 1) wetzen; — 2) schnarrende Laute von sich geben: celi dan so preskržetavale in predrgovale kobilice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prehvápiti, -im, vb. pf. überraschen, Cig., Jan., Nov.-C., Glas.; (menda po češ. překvapiti ponarejeno).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prejenjevȃnje, n. das Aufhören, die Unterbrechungen: ure počitka in prejenjevanja, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prẹkoglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig: prekogledno — malo vredno, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben (z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prenahlápən, -pna, adj. = preohlapen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad preplesti; 1) durchflechten; — govor p. z latinskimi besedami, Cig.; — 2) überflechten; — 3) mit Ruthen schlagen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preporǫ́dən, -dna, adj. Wiedergeburts-: v naših dnevih se kaže preporodna zora slovanski književnosti, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preprę́gati, -am, vb. impf. ad prepreči; 1) überspannen; — njegova fantazija je prepregala ves daljni krog, Glas.; — 2) umspannen; konje p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

presẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Durchhieb; — der Durchschnitt, Cig., Jan., Cig. (T.); poprečni p., der Querdurchschnitt, das Querprofil, Cig. (T.); narisan podolžni p. železnice, eine Skizze des Längenprofiles der Eisenbahn, DZ.; — der Quereinschnitt im Holz, die Lasche, Cig.; — 2) = preseka, der Durchhau (im Forstwesen), Cig., M.; preseki so bili narejeni za mejo v gozdu, Glas.; présẹk, -sẹ́ka, Lašče-Levst. (M.); — 3) zareza, die Cäsur im Verse, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preslẹ̑dkast, adj. mit Zwischenräumen, mit Unterbrechungen, lückig (bot.), Cig. (T.), Notr.; presledkasta je detelja, če so tu in tam mesta, po katerih plevel namesto detelje raste, Dol.-Glas.; (prim. preslegast).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prestȋra, f. der Teppich, Glas.; — die Tapete, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.-Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.-Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.-C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.-Valj. (Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci-Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.),GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pretvoríti, -ím, vb. pf. 1) anders machen, umwandeln, umgestalten, Cig. (T.), DZ., C.; p. koga v zver, Npr. (kajk.)-Valj. (Glas.); verwandeln, Cel. (Ar., Geom.); — 2) p. se, sich verstellen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevalíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchwälzen; — 2) überwälzen, umwälzen; kamen p.; burzeln machen, umstürzen; — pot p., den Weg zurücklegen, Vrt.; — p. se, burzeln, überkippen, umstürzen; — 3) p. se, sich nach abwärts neigen (von der Fläche), Cig., Jan.; gledajo proti kapelici, kjer se prevali cesta črez majhen klanec, Erj. (Izb. sp.); hrib se je prevalil, es fieng an bergab zu gehen, Levst. (Zb. sp.); — dan se je prevalil črez poldne, Glas.; — (fig.) p. se, besser werden: rana se je prevalila, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevẹ́sniti, -vẹ̑snem, vb. pf. überhangen machen: na kolenu p. koga, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevẹ́šati, -am, vb. impf. ad prevesiti; p. se, überhangen: veje se k tlom prevešajo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevrę̑d, adv. zu früh, vor der Zeit, Mur., Cig., Jan., C., Ravn., Met., Nov., Glas., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prę́žavən, -vna, adj. lauersam, Cig.; prežavno je korakal med vrbovjem, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preživljȃva, f. die Erhaltung, die Sustentation, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pŕhavica, f. 1) die Loderasche, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Glas., Kras, ogr.-C.; prhȃvica, Mur.; — 2) das Morschmehl, vzhŠt.-C.; — 3) der Staubregen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pricę̑ncati, -am, vb. pf. heranhumpeln; berač pricenca s svojo malho, Glas.; humpelnd bringen: p. polni bokal na mizo, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prilȋkati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

primę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) anmessen, Cig.; — anprobieren; suknjo komu p.; — primerjen, angemessen, adäquat, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); njih veličastvu primerjena čast, Burg.; — 2) einen Vergleich machen, vergleichen; p. kaj s čim; — 3) p. se, sich treffen, sich zutragen, sich ereignen; taka se utegne tudi tebi p.; ako bi se primerilo, wenn der Fall eintreffen sollte; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa jama, Npreg.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

primésti 1., -métem, vb. pf. 1) dazufegen, dazukehren; — hinzufegen: prah k steni p., Cig.; — 2) ein wenig kehren: nekoliko primesti okoli kupa, Slc.; — 3) fegend, kehrend kommen; med tem primete v vežo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prímožək, -žka, m. dem. primož; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cv.; — hribovski p., das Bergwohlverleih (arnica montana), Medv. (Rok.); tudi: das Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Glas.; — žlahtni primožki, neka vrtna cvetlica, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pripəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) hinzustoßen, M.; — 2) anfügen, Jan.; bes. so anfügen, dass es genau passt: tako se je prilipnilo ali prileglo, ko bi bilo pripahnjeno (pripehnjeno), Mik. (Et.); p. si pečo, sich das Kopftuch recht anliegend knüpfen, C.; — (pren.) p. se čemu, sich genau nach etwas richten: prestava se (izvirnim) pesmim pripahne, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

priprę̑žnik, m. der Vorspanner, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.-Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pȓvəc, -vca, m. 1) der Erste, Ravn., Vrt.; = prvak, V.-Cig.; prvec in poglavar, Glas.; — 2) der Erstgeborne, der Erstling, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Jungfernschwarm, V.-Cig., Por., Levst. (Beč.); — 4) der Urbestandtheil, das Element, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

púhati 1., -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.-C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.-C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče-Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ráh, adj. = rahel, Guts.-Cig., Mur., vzhŠt., ogr.-C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.-Trst. (Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; (nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — (praes. rasem, Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.-Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.-Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme-Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razcúkati, -cȗkam, vb. pf. zerzupfen, zerfetzen, Mur., Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razhọ̑dnja, f. das Abschiedsfest, das Valet, Jan., Svet. (Rok.); der Abschiedstrunk, Levst. (Zb. sp.), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. in Stücke brechen, Cig., Jan.; r. se, zertrümmert werden: ladja se je razkršila, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razoznániti, -znȃnim, vb. pf. überall verkünden, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

raztrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zerschmettern; r. si glavo, Glas.; r. se, zerschellen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razúdovanje, n. die Anatomierung, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — (pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę̑d, -ȋ, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.-Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.-Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę́ja 1., f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.-Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. (Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rǫ́biti 1., -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.-M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rodbəník, m. der Verwandte, Glas., Navr. (Kop. sp., Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rogatȋn, m. ein stolzer, eigensinniger Mensch: bogatin rogatin, Npreg.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rudíti, -ím, vb. impf. 1) vererzen, metallisieren, Cig.; — 2) = rdečiti, röthen, Jurč.; r. se, sich röthen: svetloba se je rudila na zidu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rúpa 1., f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; (bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče-Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.-Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sekǫ̑n, m. = ungarischer Ochs, Jan., Glas.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sírišče, n. 1) posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo, Mik.; das Lab, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) = sirnica, die Käseform, Jan.; ("torilo, v katero se pobere žmitek"), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sȋvka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.-Mik., Št.-Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.-C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; (prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.-DSv. V. 286.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič (Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.-Cig., Jan., Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skótniti 3., skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)-Erj. (Torb.), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slavnorǫ́dən, -dna, adj. von berühmter Herkunft: slavnorodni vitezi, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slavohràm, -hráma, m. die Ehrenhalle, die Ruhmeshalle, Cig., Jan., Glas., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slẹ̑d 1., slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smŕčavən, -vna, adj. schnaubend: smrčavni žrebec, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

snẹ́dən 2., -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sǫ́drga, f. 1) = sodra 1), M.; sodrga je sula na okna, Glas.; — 2) zusammengescharrtes Zeug, der Plunder, der Unrath; — 3) das Gesindel, der Pöbel; tudi: sǫ̑drga, Dol.; — (po Mik. [Et.] "das Zusammengescharrte", od: drgniti; toda prim. sodra, 2. sodraga).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

solȋnjak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.-C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sostávən, -vna, adj. systematisch, Cig., Jan., Cig. (T.); System-: sostavno število, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sǫ̑vkati, -am, vb. impf. = sovo oponašati (pri ptičjem lovu), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spáziti, -pȃzim, vb. pf. gewahr werden, bemerken, dahinterkommen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič (Glas.); kristijanov pri službi božji niso tako lehko spazili, Burg.; — abmerken, ablauern, abgucken, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; (nam. vz-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spółzək, -zka, adj. = polzek, Cig., Jan., C., Mik., Kr.; denar ima spolzek rep, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spórən 2., -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.-Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.-Kres; (prim. soprn).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spreperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strémen, -mę́na, m. 1) der Steigbügel, Mur., Cig., Jan.; — der Steigbügel im Ohre, Cig. (T.); — 2) die Lasche, das Stiefelohr, Mur., C., Dol.; ein demselben Zwecke dienender Riemen, Lašče-Levst. (Rok.); stremena podvezati, die kurze Hose an den Laschen anbinden, Jurč.; med stremeni in črevlji se vidijo plave nogavice, Glas.; — nogaviški s., das Strumpfband, Jurč.; — 3) der einzelne Faden eines Strickes, einer Schnur u. dgl., Cig., Jan.; vrv, vrvca v dva, tri stremene, aus zwei, drei Fäden gesponnen, gedreht, V.-Cig., Gor.; — cesta se loči v dva stremena, die Straße theilt sich in zwei Arme, C.; — 4) die Faser in den Pflanzen, Cig.; — der Strahl (bot.): strženovi stremeni, die Markstrahlen, C., Tuš. (B.); — der Strahl (min.), V.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško (Št.)-Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

suhọ̑rčək, -čka, m. dem. suhor, Cig., Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

svẹ́titi 1., -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; (pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. (Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent (adj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.-Cig.; — durchhecheln (fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini (pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šȋlovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.-Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škȃrnik, m. = škarnica 2), der Dachsparren, Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škrbȋnka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici (Notr.)-Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škrȋnjar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern (v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče (Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci-Erj. (Torb.); — (pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.-Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen (v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken (v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šmȃrnəc, -rnəca, (-rənca), m. = pajek s šmarnim križem na hrbtu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian (v. saxatilis), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.-Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štramljè, -ę́ta, m. ein Tölpel, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štrkolȋnčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.-Kres; — 3) der Rausch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tačkáti 2., -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tȃrnja 1., f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom (n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.-Z.; — 4) = močerad, Planina (Št.)-Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tołkálọ, n. der Schlägel, der Stößel, Cig., Jan., M., C.; die Mörserkeule, C.; der Schlägel der Böttcher, Pot.-Cig.; der Erdstößel, DZ.; — (tółkalọ) bet, s katerim se kuha raztolče svinjam, Ig (Dol.); — der Hammer einer Stampfe, der mit den Füßen in Bewegung gesetzt wird, Glas.; — die Vorrichtung zum Pochen des Hanfes, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tółkovəc, -vca, m. = pijača iz stolčenega sadja, der Obstmost, Glas., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.-C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

topljeníca, f. das Treibhaus, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. (vzhŠt.)-Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.-C., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.-Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik-M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.-Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trȃtnica, f. 1) das Rasenstück, der Rasen, Mur., ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Wasser zur Bewässerung der Wiesen, Jan.; — 3) das Rispengras (poa pratensis), Cig., Nov., Glas., Vrt.; — = tratinščica, das Gänseblümchen, vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trdnják, m. = tolar, Glas., ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trẹ́bati, -a, vb. impf. treba = treba je, nk.; to mi treba, to bi mi trebalo, vzhŠt.-Glas., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tríbəlj, -blja, m. = valjar, Glas., KrGora; — prim. kor.-nem. trib'l, hölzerne Walze zum Glätten der Wäsche oder zum Auswalzen des Teiges, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trilȋstje, n. das Dreiblatt, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — (die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.-C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; (hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ubíti, ubȋjem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; (prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen (intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije (n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist (z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.-Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uláčniti, -im, vb. pf. hungrig machen: s postom koga u., Glas.; u. se, hungrig werden, Rib.-M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ulisíčiti (dodatek k slovarju), -ȋčim, vb. pf. überlisten, bethören; tete ni mogel hudič u. ("vlesičiti"), Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. (Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

upíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ausblasen; — 2) entfliehen, DSv.; = u. jo, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

usẹ́sti se (dodatek k slovarju) 2), dodaj: usedeno mleko = kislo mleko, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ustríči, -strížem, vb. pf. 1) u. jo, sich auf den Weg machen: u. jo črez gore, Jurč.; — enteilen, Glas.; — 2) u. se, beim Scheren einen unrichtigen Schnitt thun, Cig.; — sich beim Scheren verletzen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

usúkniti se, -sȗknem se, vb. pf. sich umdrehen, Npes.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uševáti, -ȗjem, vb. impf. 1) lausen, Guts., Jarn.; — 2) müßig sein, Jan., Gor.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.