čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

drámski drámska drámsko pridevnik [drámski] STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] ETIMOLOGIJA: prehladiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

1 medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. Huw(e), uuu
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

1 in ; in háhá medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha ha, lat. (ha)hahae, hrv., srb. hȁ-hȁ, rus. ha-há, nem. haha, angl. ha ha, ha-ha
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən] STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc] FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: prase
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca] FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: prase
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti] ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
mêeê; tudi mêkekê medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema kozje meketanje, tako kot nem. mäh
ohô in ohò medmetETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz o + ho
čìv in čív medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas majhnih ptičev, zlasti vrabcev, podobno hrv., srb. cȉjū, nem. tschilpen ‛čivkati’
in ; in hôhô medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
kikirikí2 medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas petelina - več ...
kúkú2; tudi kú-kú2 medmetETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕkū, rus. ku-kú, imitativne besede, ki posnema glas kukavice - več ...
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se] FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: oglasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz afekt
bèv medmetFRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

duét duéta samostalnik moškega spola [duét] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od duo - več ...
folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

hìk; tudi hk medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski] ETIMOLOGIJA: hinavec
hk glej hìk
hudôba hudôbe samostalnik ženskega spola [hudôba] ETIMOLOGIJA: hud
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
khm medmetETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji] FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije
ETIMOLOGIJA: krava

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
mèv medmet
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje - več ...
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati] FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
arháično prislov [arháično] ETIMOLOGIJA: arhaičen
bêe medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
1 in ; in híhí medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. , rus. hi, nem. hi
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost] ETIMOLOGIJA: klen
krá medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas vrane, krokarja, tako kot nem. krah, glej krakati - več ...
mijáv medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas mačke, zlasti ko kaj prosi; - več ...
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
prehlàd prehláda samostalnik moškega spola [prehlàt prehláda] ETIMOLOGIJA: prehladiti
prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se] ETIMOLOGIJA: hladiti
repík repíka samostalnik moškega spola [repík] STALNE ZVEZE: navadni repik
ETIMOLOGIJA: = češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov
sarkástičen sarkástična sarkástično pridevnik [sarkástičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sarkastisch iz gr. sarkastikós ‛posmehljiv, porogljiv’, glej sarkazem
sombrêro sombrêra samostalnik moškega spola [sombrêro] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sombrero, angl. sombrero) iz špan. sombrero iz sombra ‛senca’ - več ...
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] ETIMOLOGIJA: top
tùc medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
vékati vékam nedovršni glagol [vékati] ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
zakikiríkati zakikiríkam dovršni glagol [zakikiríkati] ETIMOLOGIJA: kikirikati
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati] ETIMOLOGIJA: vekati
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk] FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz cmokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

ép épa samostalnik moškega spola [ép] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Epos) iz gr. épos ‛pripoved’, prvotneje ‛beseda, izraz, govor, reklo, obljuba’, iz ide. *u̯ek- ‛govoriti’, tako kot lat. vōx, stind. vāk- ‛beseda, govor, glas’ - več ...
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
gŕr medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko renčanje
hàh medmetETIMOLOGIJA: ha
híhí in hìhì; in 1 medmetETIMOLOGIJA: hi
hôhô in hòhò; in medmetETIMOLOGIJA: ho
hòv medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje
íá medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema riganje, oglašanje osla, podobno hrv., srb. ȉā, češ. ia, nem. iah
juhêj medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juchhei iz juchen ‛vriskati’ + hei ‛juhu’
júhuhú in jùhuhú in júhuhu medmetETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. juhuhu iz juhu
kú-kú2 glej kúkú2
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
mêkekê glej mêeê
njámi medmetETIMOLOGIJA: njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] ETIMOLOGIJA: razstrupiti
samospèv samospéva in samospév samospéva samostalnik moškega spola [samospèu̯ samospéva] in [samospéu̯ samospéva] ETIMOLOGIJA: sam + spev
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
sonét sonéta samostalnik moškega spola [sonét] STALNE ZVEZE: magistralni sonet, repati sonet
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. sonetto in provans. sonet iz stfrc. sonet ‛(v verzih peta) pesmica’, iz son ‛glas, zvok’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

žálibóg medmetETIMOLOGIJA: = hrv., srb. žȁlibog, pogosteje z zvalnikom žȁlibože, iz velelnika od *žaliti ‛biti žal, obžalovati, pomilovati’ + bog
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 77