akordeoníst samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ármstrong -a m, oseb. i. (á) |ameriški glasbenik; ameriški vesoljec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

beatboxing -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Berry
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Berryja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ameriški glasbenik
IZGOVOR: [bêri], rodilnik [bêrija]
BESEDOTVORJE: Berryjev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bobnar [bọ̑bnar] samostalnik moškega spola

bobnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bobničar [bobnȋčar] samostalnik moškega spola

kdor igra na pavke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bódran -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cimbalnik [cȋmbalnik] samostalnik moškega spola

kdor igra na cimbal; cimbalist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

citrar [cȋtrar] samostalnik moškega spola

kdor igra na brenkalo, citre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čembalíst čembalísta samostalnik moškega spola [čembalíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Cembalist, it. cembalista, glej ↑čembalo
dožívljati -am nedov. (í)
1. v življenju prihajati do česa, biti (večkrat) deležen česa: to pripoveduje ženska, ki je sama doživljala grozote okupacije; marsikaj težkega je doživljal v tistih časih / doživljala je razočaranje za razočaranjem
// s čustvi dojemati: joka se ob usodah ljudi, tako jih doživlja; umetnik močno doživlja / ta pesnik doživlja družbeno problematiko bolj z razumom kot s srcem
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo (večkrat) deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: njegova dela so doživljala dobro kritiko; doživljali smo poraz za porazom; doživljati uspehe in neuspehe / njegove pesmi doživljajo preobrazbo; doživljati spremembe spreminjati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

džezíst -a m, člov. (ȋ) glasb. žarg. džezovski glasbenik
džezístka -e ž, člov. (ȋ) glasb. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

fagotíst fagotísta samostalnik moškega spola [fagotíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Fagottist, it. fagottista, glej ↑fagot
filmsko-gledališki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
filmsko-gledališka filmsko-gledališko pridevnik
filmski in gledališki
IZGOVOR: [fílmsko-gledalíški] in [fíləmsko-gledalíški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Flájšman -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski glasbenik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda] STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gerbic
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gerbica samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski glasbenik
IZGOVOR: [gêrbic], rodilnik [gêrbica]
BESEDOTVORJE: Gerbičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Giannijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Giannijeva Giannijevo pridevnik
IZGOVOR: [džánijeu̯], ženski spol [džánijeva], srednji spol [džánijevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glȃs -a in glasȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glasb.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
glasbeni
glasbenik; glasbenica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glásbenik -a m (ȃ)
kdor se ukvarja z glasbo: ustvarjalni in poustvarjalni glasbeniki; nastop mladih glasbenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glásbenik -a m, člov. (ȃ)
glásbenica -e ž, člov. (ȃ)
glásbeničin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glásbenik -a m
kdor se ukvarja z glasbopojmovnik
SINONIMI:
star. godbenik, star. godec, knj.izroč. muzik, pog. muzikant

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

glȃsbənik, m. der Tonkünstler, Str., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gláva pálice -e -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gódbenik -a m (ọ̑)
kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov
// star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gódbenik -a m, člov. (ọ̑) koncert ~ov; star. glasbenik, instrumentalist
gódbenica -e ž, člov. (ọ̑)
gódbeničin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gódec -dca m (ọ́)
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: godci godejo, svatje plešejo; potujoči godec; veseli godci; godci in drugi ljudski umetniki
// star. glasbenik, instrumentalist: nastopili so mladi godci iz raznih glasbenih šol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gódec -dca m z -em člov. (ọ́) potujoči ~i; star. glasbenik, instrumentalist
gódčev -a -o (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

godec [gọ́dǝc] samostalnik moškega spola

kdor igra na gosli; godec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Goodman -a [gúdmen] m, oseb. i. (ȗ) |ameriški glasbenik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gregôrc -a m z -em oseb. i. (ó) |slovenski glasbenik|
Gregôrčev -a -o (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grméča pločevína -e -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

guíro -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gvido iz Arezza
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gvida iz Arezza samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
italijanski glasbenik
IZGOVOR: [gvído iz aréca], rodilnik [gvída iz aréca]
PRIMERJAJ: Arezzo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Harrison
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Harrisona samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
angleško ime
priimek
angleški glasbenik
IZGOVOR: [hêrison], rodilnik [hêrisona]
BESEDOTVORJE: Harrisonov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

heavymetalec -lca [hêvimetáləc] m (ȇ-ȃ)
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

híphôpovski -a -o prid. (ȋ-ȏ)
nanašajoč se na hiphop: hiphopovski glasbenik, zvezdnik; hiphopovski koncert; hiphopovski ritem / hiphopovska kultura; hiphopovska glasba; razcvet rapovske in hiphopovske scene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čarôvnik, duhôvnik, glásbenik, gospodárstvenik;
2. 'nosilnik lastnosti' cepílnik, míljnik, nèdolóčnik
3. člov. 'član, pripadnik' akadémik, kémik
4. 'prostor, mesto' čájnik, dímnik, kúrnik, rúdnik
5. 'snov' jábolčnik, antiséptik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jazzar in džêzar in džézar -ja [prva oblika džêzar in džézar] m (ȇ; ẹ̑)
pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev
// kdor se navdušuje za jazz: njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jazzar -ja [džéz] m z -em člov. (ẹ̑) glasb. žarg. džezovski glasbenik
jazzarjev -a -o [džéz] (ẹ̑) glasb. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jazzist in džezíst -a [džezíst] m (ȋ)
jazzovski glasbenik: bil je najslavnejši med vsemi jazzisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jazzovec in džêzovec in džézovec -vca [prva oblika džêzovəc in džézovəc] m (ȇ; ẹ̑)
jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jazzovski in džêzovski in džézovski -a -o [prva oblika džêzou̯ski in džézou̯ski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na jazz: jazzovski glasbeni elementi; pesem v jazzovskem ritmu / jazzovski festival; jazzovski glasbenik / jazzovska glasba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klaviaturíst -a m (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista; ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Klaviaturist
Zanima me, kako se pravilno imenuje osebo, ki igra na klaviaturo. Je to klaviaturec , klaviaturist ali kako drugače? Mu lahko rečemo tudi pianist ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

komponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo
// ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral
2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej ↑kontrabas
korepetítor -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

maéstro -a m, člov. (ẹ̑) glasb. žarg. mojster (glasbenik): spoštovani ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mag. akad.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
magister akademski; magistrica akademska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

malijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
malijska malijsko pridevnik
IZGOVOR: [málijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metálec2 -lca m (ȃ)
metalski glasbenik: na festivalu je nastopila skupina metalcev
// kdor se navdušuje za metal2: pridržali so nekaj razgretih metalcev; rokerji in metalci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

metálik1 -a m, člov. (ȃ) glasb. žarg. |glasbenik, ki igra metalni rok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

múzik stil. múzikus -a m (ú)
glasbenik: nadarjen mlad muzik; nastopajo jazz muziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

múzik -a m, člov. (ȗ) glasbenik: nadarjen ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

muzikánt -a in muzikànt -ánta m, člov., im. mn. tudi muzikántje (á; ȃ á; ȁ á) glasbenik: potujoči ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

muzikant ► muzėˈkaːnt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

muzikontar [muzikóntar] samostalnik moškega spola

glasbenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nadárjen -a -o prid.
ki je sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za opravljanje kake dejavnosti
SINONIMI:
talentiran, star. darovit, star. dovzeten1, knj.izroč. nadobuden
GLEJ ŠE: nenadarjen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

nèpoklícen -cna -o (ȅȋ)
nèpoklícni -a -o (ȅȋ) ~ glasbenik; ~a dejavnost
nèpoklícnost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obênem čas. prisl. (é) priti kam skoraj ~; zapreti vrata in ugasniti luč, vse ~; Ukvarja se z računalništvom, ~ pa je vrhunski glasbenik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oboíst oboísta samostalnik moškega spola [oboíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Oboist, angl. oboist, glej ↑oboa
od dáleč -- -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ogródje -a s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pánker in punker -ja [pánker] m (ā)
pankerski glasbenik: koncert pankerjev
// kdor se navdušuje za punk: med obiskovalci koncerta je bilo največ pankerjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pánkovec in punkovec -vca [pánkovəc] m (ȃ)
pankovski glasbenik: skupina pankovcev
// kdor se navdušuje za punk: pankovci so se zbirali v parku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pesmenik [pesmeník] samostalnik moškega spola

pevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pesmoust [pesmoȕst] samostalnik moškega spola

pevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pevec [pẹ́vǝc] samostalnik moškega spola

pevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pevka [pẹ́vka] samostalnik ženskega spola

pevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

piskavec [pískavǝc] (piskalec) samostalnik moškega spola

kdor igra na piščal; piskač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plétnjar glej plétnar
plodovít -a -o prid., plodovítejši (ȋ)
1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica
2. knjiž. ploden1: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plodovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. ~ glasbenik |z veliko deli|; neobč.: ~a samica plodna; ~a zemlja rodovitna
plodovítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

polnokŕven -vna -o [pou̯nokərvən] prid. (ŕ r̄)
1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven
2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti
3. publ. prepričljiv, verjeten, živ2: polnokrvni opisi narave / umetniško polnokrven realizem
4. ekspr. ki ima značilne lastnosti v veliki meri: biti polnokrven glasbenik; polnokrven romantik / polnokrven meščan pravi, pristen
♦ vet. polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pòp... prvi del zloženk (ȍ)
1. nanašajoč se na zabavno glasbo različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti: popglasbenik in pop glasbenik, popzvezdnik in pop zvezdnik, popskupina in pop skupina, popzvezda in pop zvezda, popzvezdnica in pop zvezdnica
2. nanašajoč se na popularen: popkultura in pop kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

populáren populárna populárno pridevnik [populárən] STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
poustvarjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poustvarjálen -lna -o (ȃ)
poustvarjálni -a -o (ȃ) ~ glasbenik
poustvarjálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pozavníst pozavnísta samostalnik moškega spola [pozau̯níst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Posaunist, glej ↑pozavna
pràg Frazemi s sestavino pràg:
bíti na prágu čésa, bitina prágu smŕti, bíti na prágu življênja, metánje čez pràg, metáti kóga čez pràg, na prágu življênja, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, vréči kóga čez pràg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

právi2 -a -o prid.
1.
ki je isti, ki se enači s tistim, kar je mišljeno, pričakovano, zaželeno, zahtevano
SINONIMI:
ustrezni, knj.izroč. pravšni2, ekspr. pravšnji2, ekspr. primerni, ekspr. pripravni, neknj. pog. ta pravi
2.
ki ima vse lastnosti, značilnosti, ki so bistvene za skupino, razred stvari, v katerega se uvršča določana stvar
SINONIMI:
ekspr. celi, zastar. istiniti, ekspr. izraziti1, knj.izroč. kateksohen, ekspr. novi, knj.izroč. polnokrvni, ekspr. pravcati, ekspr. pravi pravcati, knj.izroč. pravšni2, knj.izroč. pristni, knj.izroč. realni, ekspr. resnični, ekspr. rojeni, ekspr. spodobni, neknj. pog. ta pravi, ekspr. tipični, ekspr. v najvišjem pomenu besede, ekspr. v pravem pomenu besede, ekspr. v pravem smislu besede, ekspr. zaresni
GLEJ ŠE SINONIM: pameten, pameten, pravilni, primeren1, pristni, resnični
GLEJ ŠE: zmeren, svila, svila, slika, roka, rebro, pravočasno, pravočasno, pravočasno, prava reč, prava reč, poreden, podoben2, nevron, lusk, lice, kava, izobražen, žafran, spreten, reven1, pristni, pravočasno, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, nesmisel, kostanj, čaj1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
Ramazzotti
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Ramazzottija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski glasbenik
IZGOVOR: [ramacóti], rodilnik [ramacótija]
BESEDOTVORJE: Ramazzottijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

raper -ja [ré] m z -em člov. (ẹ̑) glasb. žarg. rapovski glasbenik
raperica -e [ré] ž, člov. (ẹ̑) glasb. žarg.
raperjev -a -o [ré] (ẹ̑) glasb. žarg.
raperičin -a -o [ré] (ẹ̑) glasb. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rapovski in rêpovski -a -o [rêpou̯ski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rap in raperje: rapovski glasbenik, zvezdnik; rapovska glasba, pesem; rapovska izvedba skladbe; rapovska skupina, zasedba; rapovsko tekmovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rapovski -a -o [ré] (ẹ̑) ~ glasbenik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

réko-réko -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

repertoár -ja m (ā)
1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● pog. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo
// vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja
2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja
3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ročáj -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rokáv Frazemi s sestavino rokáv:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu, kot iz rokáva strésati kàj, krêpko [si] zavíhati rokáve, poštêno [si] zavíhati rokáve, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, strésati kàj [kot] iz rokáva, zasúkati [si] rokáve, zavíhati [si] rokáve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

róker in rocker -ja [róker] m (ọ̄)
rokovski glasbenik: glasba znanega rokerja
// kdor se navdušuje za rock: rokerji so izzvali pretep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

róker -ja m z -em člov. (ọ́; ọ̑) |rokerski navdušenec|; glasb. žarg. rokovski glasbenik
rókerica -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
rókerjev -a -o (ọ́; ọ̑)
rókeričin -a -o (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sprofesionalizírati -am [ijo] dov. -an -ana; sprofesionalizíranje (ȋ) kaj ~ gledališče
sprofesionalizírati se -am se [ijo] (ȋ) Glasbenik se je sprofesionaliziral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ETIMOLOGIJA: ↑talent

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

talentíran -a -o prid. (ȋ)
posebno nadarjen za kaj: talentiran glasbenik, pisatelj, športnik; talentiran učenec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

talentíran -a -o; bolj ~ (ȋ) (posebno) nadarjen: ~ glasbenik
talentíranost -i ž, pojm. (ȋ) (posebna) nadarjenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

têžkometálec -lca m (ȇ-ȃ)
(težko)metalski glasbenik: koncert težkometalcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tolkálec -lca m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trobec [trọ́bǝc] samostalnik moškega spola

kdor igra na trobilo; trobilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trobentar [trobẹ̑ntar] samostalnik moškega spola

kdor trobi; trobilec; trobentar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́)
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

umetníčiti -im nedov. (í ȋ)
slabš. izražati se oblikovno zapleteno, nenaravno: ta glasbenik, pesnik rad umetniči / umetničiti v melodiji
// delati kaj oblikovno zapleteno, nenaravno: umetničiti govor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uveljávljati -am nedov. (á)
1. delati, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljavljati svoje mnenje; uveljavljati nove vrednote / uveljavljati sodobne metode, umetniške smeri
2. delati, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: uveljavljati zdravstveno kulturo / težko je uveljavljati nove izdelke na trgu
3. delati, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda uveljavlja pastelne barve / današnje življenje uveljavlja drugačne odnose
4. delati, da se kaj kje uporablja: uveljavljati slovenščino na vseh področjih
// delati, da se kaj začne splošno uporabljati: uveljavljati nova poimenovanja; ta beseda se vse bolj uveljavlja / uveljavljati so se začele tudi druge kovine / vse bolj se uveljavlja nov način gradnje
5. delati, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljavljati odločitve, zahteve brez omahovanja / uveljavljati svojo oblast; uveljavljati pravico do pokojnine / uveljavljati načela v praksi
● knjiž. bela barva še bolj uveljavlja njene oblike poudarja; publ. število golov kaže, da so znali uveljavljati svojo premoč na igrišču izkoriščati, izrabljati; uveljavljati svoj vpliv vplivati
♦ pravn. uveljavljati odškodninski zahtevek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Vejica in datumi

Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):

... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

videást -a m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja s snemanjem in urejanjem videoposnetkov: uveljavljeni videast; deluje kot glasbenik, kipar, slikar in videast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vragolíja -e ž (ȋ) ekspr.
1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij
2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zabávništvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo: ukvarjati se z zabavništvom; glasbenik se je uveljavil v svetu zabavništva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

za ódrom -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 112