glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek;
fant je od rojstva popolnoma gluh;
gluh na levo uho;
gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet;
gluh za sodobne probleme;
ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam 3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd;
bil je sam v gluhem prostoru;
gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih // ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina 4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino 6. prazen, jalov: gluho klasje;
gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžgeglúho prisl.:
gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
glúhi -a -o sam.:
zavod za gluhe in naglušne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|glúhi -a -o (ú) ~ nabojglúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~eglúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glúh -a -o
prid. ki ni sposoben dojemati zvokov, glasov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
glúh-a -opridevnikslišno nesposoben
- kdo biti gluh za/na kaj, kako
- , kdo biti gluh od česa, kdaj, kako
- , kdo biti gluh zaradi česa, zakaj
neobčutljiv, nečuten
- kdo biti gluh iz/od/zaradi česa, zakaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glúh Frazemi s sestavino glúh:
glúh kot kámen,
govoríti glúhim ušésom,
naletéti na glúha ušésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glȗh glúha prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh [glȗh]
pridevnikgluh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gluh prid., F
4,
obsurdefacere, eniga ogluſhiti,
gluhiga ſturiti;
obsurdere, ogluſhiti,
glúh biti. Isa:33;
subsurdus, -a, -um, enu malu
glúh;
surdus, -a, -um, gluh, ogluſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh -a prid. gluh:
zhe ſi gluh im. ed. m, nej ſi slep ǀ gluh im. ed. m ſi ſe delal de bi njega proſhno ne ushlishal ǀ Ta neſrezhna shena ſe je gluha im. ed. ž delala ǀ sturij njega gluhiga tož. ed. m ži., inu mutastiga ǀ vſy tuiſti ludje ſo gluhi im. mn. m ǀ vy ſe gluhi im. mn. m dellate ǀ kadar govori tudi ti gluhi im. mn. m ga poshlushajo ǀ ty gluhi im. mn. m ſo shlishali, ty krulavi ſo hodili ǀ nebodite vezh nevolne, nemarne, inu gluhe im. mn. ž ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih rod. mn., inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ mei nimi je veliku gluheh rod. mn. ǀ de bi tudi mojm gluhem daj. mn. Poshlushavizam usheſſa odperl ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe tož. mn. m, ſlepe ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe tož. mn. ž/s dellale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh1 posam. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh2 prid. ♦ P: 12 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluhGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gluh ► gˈlüːx -a gˈlixuː prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.