usékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 

1. 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati
   // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem
2. 2. s sekanjem narediti: usekati prehod
3. 3. star. odsekati: usekati vejo
4. 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil
   // zobje so usekali v prazno
5. 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku
6. 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli
7. 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj
8. 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo
9. 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno
   ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila

usékati se ekspr.  sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka
// spopasti se: študenti so se usekali s policijo
● pog. usekati se pri štetju zmotiti se

usékan -a -o 
1. 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli
2. 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan
3. 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

očéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša očistiti, osnažiti: očediti konja; očediti mizo; za obisk se je očedil; očediti si čevlje / očediti gmajno otrebiti

očéditi se iztrebiti se: pes se ne sme očediti v sobi; očediti se za grmom
● nar. če se vsak dan ne očedi, je preveč kosmat obrije

očéden in očéjen -a -o: fant je lepo počesan in očeden; očedena obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gmájnski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gmajno: gmajnsko grmičevje / gmajnska pravica do gmajne
// ekspr. saj bajta ni gmajnska, ampak moja skupna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.