cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
čám -a m gnus: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

črv1 -a samostalnik moškega spola
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv
1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno
2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina
2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen
FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

degutánten pridevnikETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. dégoûtant, iz dégoûter ‛navdajati z gnusom’ iz + gouter ‛okusiti’, iz lat. gustāre

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

degutántno prislovETIMOLOGIJA: ↑degutanten

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

degutántnost samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: ↑degutanten

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fèj tudi fêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fùj in fúj medmetFRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
fùj in fúj medm. (ȕ; ȗ)
izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȕj medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gábiti se -im se nedov. (á ȃ)
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnús -a m (ȗ)
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnús -a m
občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnegapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ogaba, knj.izroč. ostuda, knj.izroč. pristuda, knj.izroč. stud
GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnȗs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnȗs, m. 1) der Ekel, der Abscheu; gnus in groza, Dalm.; življenja g., Preš.; — 2) etwas Ekelhaftes, der Gräuel, der Schandfleck, Cig., ogr.-C.; — das Ungeziefer, C.; — ein ekelhafter, abscheulicher Mensch, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnǘs -a m gnus: Tej ſzo gnüſz goſztuvajoucsi ſze zvami KŠ 1771, 759; jálni szo gnüsz pred Goszpodom TA 1848, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnus -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnus1 sam. m ♦ P: 5 (TT 1577, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnus2 povdk. ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnus

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnus ► gˈnüːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsa -e ž (ū)
nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsast -a -o; bolj ~ (ú) |zbujajoč gnus|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnuseč [gnusẹ́čnepopoln podatek] pridevnik

izražajoč gnus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū)
ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsen -sna -o prid.
ki vzbuja gnus
SINONIMI:
ogaben, star. gaben, knj.izroč. gabljiv, ekspr. gnusoben, ekspr. nagnusen, neknj. pog. nagravžen, knj.izroč. ognusen, ekspr. ostuden, star. skrun2, zastar. studen1, zastar. studljiv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnúsen – glej gnȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnusen ► gˈnüːsėn -sna gˈnisnuː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsiti se -im se nedov. (ú ȗ)
z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsiti se -im se nedov.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kdo čuti odpor gnus, navadno do kake hrane jedi
SINONIMI:
ekspr. gabiti se, nar. grajati se, nar. grditi se, knj.izroč. grustiti se, star. mrzeti, knj.izroč. studiti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnúsiti se – glej gnȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnusiti se ► gˈnisiːt se -iːn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnusiti (se) [gnusīti se gnusím se] nedovršni glagol

gnusiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsnica -e ž (ȗ)
ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsnica -e ž
ekspr. ženska, ki vzbuja gnuspojmovnik
SINONIMI:
nar. gnusa, ekspr. gnusoba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnúsnik -a m (ȗ)
ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsnik -a m, člov. (ȗ) poud. |človek, ki vzbuja gnus|
gnúsnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
gnúsničin -a -o (ȗ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsnik -a m
ekspr. kdor vzbuja gnuspojmovnik
SINONIMI:
ekspr. gnusoba, ekspr. nagnusnež, ekspr. nagnusnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnúsno nač. prisl.
izraža, da kaj obstaja, poteka tako, da vzbuja gnus
SINONIMI:
ogabno, ekspr. nagnusno, neknj. pog. nagravžno, ekspr. ostudno, knj.izroč. studno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnúsnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina
// ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnúsnost -i ž
ekspr. dejstvo, da kaj vzbuja gnus
SINONIMI:
ekspr. gnusoba, ekspr. nagnusnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnusôba -e ž (ó)
ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnusôba -e ž
ekspr. kar vzbuja gnus
SINONIMI:
star. gnusota
GLEJ ŠE SINONIM: gnusnica, gnusnik, gnusnost, ničvrednež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gnusóba – glej gnȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnusoba [gnusóba] samostalnik ženskega spola

gnusoba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

golázen -zni ž (ȃ)
manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce; stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen
// nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

golázen -zni ž
ekspr. manjše, odpor, gnus vzbujajoče živalipojmovnik
SINONIMI:
star. gomad, star. gomazen1, ekspr. mrgolazen, zastar. mrkaj
GLEJ ŠE SINONIM: sodrga

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

gravžanje s gnus: kumaj eden yg sazhne vshivat, kar prezej veliko grenkuſt, shkodo, inu graushajne tož. ed. (II, 440) → gravžati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gravžati se [grȃvžati se grȃvža se] nedovršni glagol

koroško gnusiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grdoba [grdóba] samostalnik ženskega spola

gnusoba, ostudnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grstlívost -i ž gnus, stud: ali püszto je grsztlivoszt na düse nyihove TA 1848, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grustiti se ► gˈrustėt se -ėn se nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grȗšč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grzdenjé -á s gnus, stud: Tsömör; grzdenyé, csám KOJ 1833, 177

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hah [hȁh] medmet

izraža zavračanje, gnus

PRIMERJAJ: jah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jah [jȁh] medmet

izraža zavračanje, gnus

PRIMERJAJ: hah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kek [kẹ̑k] medmet

izraža gnus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrčes ► ˈmr̥čes mr̥ˈčeːsa m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrdati [mȓdati mȓdam] nedovršni glagol

izražati nezadovoljstvo; vihati nos; zmrdovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrsenje [mŕsenje] samostalnik srednjega spola
  1. odpor, gnus, želodčna slabost
  2. o zajcih čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrsiti se [mrsīti se mŕsim se] in [mrsím se] nedovršni glagol
  1. gnusiti se
  2. kazati nagnjenje za spolno občevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrzīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagnúsen – glej gnȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagnúsnež -a m (ȗ)
ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagnúsnež -a m z -em člov. (ȗ) poud. |kdor vzbuja gnus|
nagnúsnica -e ž, člov. (ȗ) poud.
nagnúsnežev -a -o (ȗ) poud.
nagnúsničin -a -o (ȗ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagnúsnik -a m (ȗ)
ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nesnaga [nesnága] samostalnik ženskega spola
  1. gnus
  2. sramotanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nestuden ► nesˈtuːdėn -dna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogába -e ž (ȃ)
knjiž. gnus: navdajati z ogabo
// gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogáben -bna -o prid., ogábnejši (á ā)
ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostúda -e ž (ȗ) knjiž.
1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude
2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti
// ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala
3. v povedni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa: ostuda je, če tako ravnaš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostúden -dna -o prid., ostúdnejši (ú ū) nav. ekspr.
1. ki vzbuja gnus: ostudna golazen; ta jed je ostudna / ostuden prizor / ta človek je ostuden / odkrili so ostuden zločin; to je ostudna laž
2. z dajalnikom neprijeten, zoprn: hinavci so mi ostudni / v šoli mu je bila slovnica ostudna
● zastar. ima ostudno bolezen spolno bolezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostuden ► ȯsˈtuːdėn -dna -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pfèj tudi pfêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pfùj in pfúj medm. (ȕ; ȗ)
izraža zoprnost, gnus: kakšne grde besede, pfuj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prignúsiti -im dov. prignúšen -a in prignúsen -a; prignúšenje in prignúsenje (ú ȗ) poud. komu koga/kaj ~ otroku jed |vzbuditi odpor, gnus|
prignúsiti se -im se (ú ȗ) poud. komu Jed se mu je prignusila |mu je vzbudila odpor, gnus|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prignusiti se [prignusīti se prignusí se] dovršni glagol

pristuditi se, priskutiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prignusiti se ► pr̥gˈniːsėt se -gˈnisiːn se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

primrsniti [primrsnīti primŕsnem] ali [primŕsniti primȓsnem] dovršni glagol

priskutiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

priskútiti -ȗtim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pristúda -e ž (ȗ)
1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem
● knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo
2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pristúda -e ž, člov. (ȗ) slabš. Ta ~ me že ne bo motil(a) |neprijeten, zoprn človek|; nečlov., pojm., neobč. ~ nad čim gnus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pristúditi -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stúd -a m (ȗ)
knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stúd -a m, pojm. (ȗ) neobč. gnus: stresti se od ~a; s ~om se obrniti od česa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stȗd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

špindig [špīndig] pridevnik

tršat, suh, mršav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tfèj tudi tfêj medm. (ȅ; ȇ)
izraža zoprnost, gnus: tfej, pa taka hrana / zakaj se mu prilizujejo, tfej; tfej, tfej, grdoba; tfej ga bodi, kako preklinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tísk Frazemi s sestavino tísk:
rumêni tísk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ùh medm. (ȕ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo
2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi
3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli
4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla
5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uh ► ˈux medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zagnúsiti -im dov.
komu kaj narediti, povzročiti, da kdo začuti odpor, gnus, navadno do kake jedi, hrane
SINONIMI:
prignusiti, ekspr. priskutiti, knj.izroč. pristuditi, ekspr. zagabiti, knj.izroč. zastuditi
GLEJ ŠE SINONIM: prignusiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zagnúsiti se -im se dov.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kdo začuti odpor, gnus, navadno do kake hrane, jedi
SINONIMI:
knj.izroč. prigabiti se, knj.izroč. prignusiti se, nar. prigrajati se, knj.izroč. pristuditi se, ekspr. zagabiti se, knj.izroč. zgnusiti se
GLEJ ŠE SINONIM: upreti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

zagnúsiti se – glej gnȗs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 99