ali2 členek1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
2. redko za pojasnjevanje prej povedanega
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cartan -a -o pridevnik1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2. ki vzbuja občudovanje zaradi
2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep
2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen
2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag
3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek
FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gnúsen -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gnusen pridevnikPRIMERJAJ: gnusno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
gnúsno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ govoriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gnúsno nač. prisl. izraža, da kaj obstaja, poteka tako, da vzbuja gnus SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
golázen -zni ž (ȃ) manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce;
stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen // nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
grditi [grdīti grdím]
nedovršni glagoldelati, da kaj postane grdo, gnusno, umazano; kaziti; kvariti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
odvráten -tna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~o dejanje |ogabno, gnusno|; odvraten komu zaradi svoje vsiljivosti biti znancem ~ |neprijeten, zoprn|odvrátnost -i ž, pojm. (á; ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ostúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud. ~ se spačiti |gnusno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ostudno prisl. ostudno, gnusno:
oſſenize ſo eni piſſani zhervie, lete pomenio sheme, katire ſo piſſane, inu oſtudnu oblezhene (V, 172)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skodričáti, -ȃm, vb. pf. kraus machen, löckeln: lase s., Cig.; — entstellen: uže toliko slovenščine so gnusno skodričali (skodrčali), Vrt.; skodričana (skodrčana) latinščina, LjZv.; zgodovinsko podlogo skodričati (skodrčati) v tako zmes, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zagnúsiti -im dov. (ú ȗ) z dajalnikom narediti komu kaj gnusno: zagnusiti komu jed / ekspr.: zagnusiti komu delo; ravnanje teh ljudi se mu je zagnusilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.