cẹ́sta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
čīst čísta prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
góšča -e ž (ọ́) 1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo;
skrivali so se po gozdovih in goščah // gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine // mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves;
v daljavi je žarela gošča ribiških luči;
obdala ga je gošča sabelj 3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno;
gošča v kavi // ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo 4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
● nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
gǫ́šča 2., f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
izmetávati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri;
izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo;
izmetavati vodo iz čolna 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
plazíti se in pláziti se -im se, in pláziti se -im se nedov. (ī á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, ampak se plazi / plaziti se po kolenih, trebuhu; po vseh štirih se plaziti 2. počasi, navadno tudi s težavo premikati se v čem ovirajočem: plaziti se skozi goščo, robidovje / plazil se je med starinskim pohištvom // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo premikati se: nič več ni pokončen, sključen se plazi okoli; plazi se okrog kakor senca // ekspr. počasi premikati se sploh: po steni se plazi sončna lisa; sence se plazijo vedno bližje; iz vode se plazi megla 3. ekspr. pritajeno, skrivaj hoditi: po lovišču se plazijo divji lovci;
plaziti se kakor tat / samo okrog se plazi in vohuni / v temi so se plazili tihi koraki 4. ekspr., s prislovnim določilom počasi v majhni stopnji prihajati: v sobo se plazi mraz / v srce se ji je začel plaziti dvom // biti, nahajati se: med krošnjami se plazi mrak; noč se tiho plazi čez ravan / po barakah se plazi lakota 5. rastoč se širiti po tleh: steblo te rastline se plazi / bršljan se lahko vzpenja po skalah in zidovih ali pa se plazi po tleh
● ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubjaplazèč se -éča -e:
pokončni in plazeči se grmi; domov je prišel s prihuljenimi, plazečimi se koraki
♦ bot. plazeča pirnica pšenici podoben njivski plevel z zdravilnimi koreninami, Agropyrum repens; plazeče se steblo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prilomástiti -im dov. (á ȃ) silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: medved prilomasti iz grmovja;
moža sta prilomastila skozi goščo / ekspr. bili so pri večerji, ko je prilomastil v hišo hrupno prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.-C.; tudi: mrtva t., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.