ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

blagva [blȃgva] samostalnik ženskega spola

goba jurček, LATINSKO: Boletus edulis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

brẹstíka, f. 1) eine Art Rüster, mit kleinerem Laub und glatterer Rinde, C.; — 2) eine Art Weide, C.; — 3) neka goba, Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

búlovka, f. neka goba "za bule", C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

česnova goba

GLEJ: češnjeva goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

češnjeva goba [čẹ́šnjeva gọ́ba] (česnova goba) samostalniška zveza ženskega spola

navadno množina vrsta gobana, LATINSKO: Boletus acaulis

PRIMERJAJ: češnjevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

češnjevica [čẹ́šnjevica] (česnovica) samostalnik ženskega spola

navadno množina vrsta gobana, LATINSKO: Boletus acaulis

PRIMERJAJ: češnjeva goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

drevje s, F42, abnodare, drevje kleſtiti; arbustum, en vert s'drevjam ṡaſajen; bryon, mah na drevju; calamita, te ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborum, lyſtje od drevja; gummi, guma ſmola na drevji; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborum, popki na drevji; panis arboris, goba na drevju; spinifer, tú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gȃrvan, m. neka goba: garvani = jurčki, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče-Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.-C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gliva [glíva] samostalnik ženskega spola
  1. drevesna goba
  2. golša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gǫ́ba (dodatek k slovarju) 1), dodaj: v gobe hoditi: Schwämme suchen gehen, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gòba -e ž
1. goba, rastlina: Fomes. Goba KM 1780S, A8b
2. kresilna goba: Tapló, goba za kreszanye KOJ 1833, 175; csi ona v-dobre gobe z-dobroga oczla szkresena nede KOJ 1833, IIII
3. gobavost: preczi je ociscsena goba nyegova KŠ 1771, 24; eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ſzám je pa z-ru'snimi gobami poſzipani KM 1796, 37; pren. Oſzloubodo ſzi náſz od grejha rú'zne gobe KŠ 1771, 837

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba [gọ́ba] samostalnik ženskega spola
  1. goba
  2. rana zaradi gobavosti

PRIMERJAJ: goba jur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba ž, F14, agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye, ſmrékova goba; boletus, -ti, kutmanka goba; china, -ae, ena goba ṡa arznio, ali korenîe; fungi ignarÿ, gobe ṡa zunter; fungus, -gi, ena goba; lepra, -ae, goba na telleſſi; lepusculus, ena hraſtova goba; panis arboris, goba na drevju; spongia, -ae, goba; spongiosus, -a, -um, rahil kakòr ena goba; suber, -ris, lubje, ali gobe ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja; subereus, -a, -um, is takeſhne gobe ali léſſa; tubera, maurohi, gobe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: goba ž, F3, amanita mushneze muhne gobe. Scop. [2: Amanita muſcaria miniata, Carniol. Muchne gobe, Muſchenze; v seznamu Nom. Carn. teh imen ni]; boletus, -ti, zhesnove gobe. Scopoli; glej opombo pri geslu česnov; mucor, plesnavke gobe Scopoli [67: Mucor vulgaris. Carniol. Plesnau]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba -e ž 1. goba: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal, ene gobe rod. ed. de bi ga neoskrunila ǀ ſo vſeli eno gobo tož. ed., leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu omezhili ǀ neſte gobe im. mn. katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ aku bo taiſte gobe tož. mn. jedil, de bo ſvoio naturo farderbal 2. rana, ki jo naredi gobavost: skuſi ta Sveti Karſt ſmò od gobe rod. ed. tiga greha ozhiszheni ǀ de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob rod. mn. Sironskiga Generala Naamana ǀ je bil te ſmerzhe gobe tož. mn. vudubil ǀ osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe tož. mn. te nezhistosti ǀ s'negnusnimi gobami or. mn. od glave do nogh je bil obdan ǀ s'temy negnusnimy gobamy or. mn. tega greha ſo obdani ǀ Inu G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij or. mn. shtrajfal ǀ s'temy negnusnimi gobomy or. mn. je bil obdan ǀ Kadar ſe je nashal v'eni hishi en zhloviK s'gobami or. mn. obdan ǀ je bil s'gobamy or. mn. shtrajffal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba sam. ž ♦ P: 13 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

goba jur [gọ́ba jūr] (jur) samostalniška zveza ženskega spola

goba golobica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

gǫ́bica, f. dem. goba; 1) das Schwämmchen; — 2) pl. gobice, die Mundschwämmchen, eine Art Mundkrankheit, Jan., C.; — 3) gobice, die Mandelgeschwulst im Halse, Guts.; — 4) gobica, die Schamlefze, Ravn.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golobíca, f. 1) das Taubenweibchen; — 2) das Sternbild der Taube, Cig. (T.); — 3) neka goba: der Täubling (russula), Erj. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

golobȋnka, f. 1) die Taubenhöhle, Pivka; — 2) neka goba: der Täubling (russula), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hȃžva, f. majhna goba, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hǫ́jkovica, f. neka goba, vzhŠt.-C.; — prim. hojkovka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hǫ́jkovka, f. neka goba, ki med hojevjem rada raste, Mur.; der Saupilzling, der Schmerling, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hǫ́jkovščica, f. neka goba, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrastav prid., F4, alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó; crustatus, -a, -um, hraſtou, ṡhkorjaſt, pofraihan; lepusculus, ena hraſtova goba; scabiosus, -a, -um, garjou, perhou, hargou, grintou, hraſtou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrastov prid., F8, funetum, -ti, terta breṡova, leṡhkova, hraſtova, v'kup ſpletena; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; querceus, -a, -um, hraſtou, hraſtovaſt, is hraſtoviga liſſá; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah; roboreus, -a, -um, zerou ali hraſtou, s'tardiga hraſta ſturjen; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

hrástovka, f. 1) die Eichenruthe, Z.; — 2) neka goba (agaricus mutabilis), Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Razdrto-Erj. (Torb.); jako pusta in nerodovitna zemlja, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.-Jarn. (Rok.), Fr.-C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.-C.; — prim. rs, rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jerdȃnka, f. neka užitna goba (agaricus sp.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

jur

GLEJ: goba jur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.-Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

júrijevščnica, f. = jurijevka (caltha p.), C.; — neka zgodnja goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kajžerlj [kájžerǝlj kájžerǝljna] samostalnik moškega spola

goba karželj, LATINSKO: Amanita caesarea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

knežȋnka, f. neka goba, der Kaiserling, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.-Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.-Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.-C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

korenje s, F11, aromata, dragu korenîe, ſhpecerîe, gvèrz; balbus, tudi per liliah tú okroglu korenîe; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; cara, enu korenîe od ẛeliszha; china, -ae, ena goba ẛa arznio, ali korenîe; conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; gingiber, vel zingiber, enu gvèrz korenîe; rapa flava, korenîe, merlini; siser, -ris, vel siseron, merlini, korenîe; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

koromȃčnica, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krȃvjica, f. neka strupena goba, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krȃvščica, f. neka goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kresáłən, -łna, adj. zum Feuerschlagen gehörig: kresȃłni kamen, der Feuerstein, Cig., Jan., M.; kresalna goba, der Zunderschwamm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kresíłən, -łna, adj. zum Feuerzeug, Feuerschlagen gehörig; kresȋłni kamen, kresilna goba.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kukmak [kȗkmak] (kupmak) samostalnik moškega spola

neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kukmanka [kȗkmanka] (kutmanka) samostalnik ženskega spola
  1. posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene
  2. neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmak, lemnovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

kutmanka ž, boletus, -ti, kutmanka goba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

lubje s, F5, cortex, ṡhkorja, lubje; corticatus, corticosus, lubjaſt, ẛhkorjaſt, polhin lubja; glubere, ṡkubſti, olupiti, lubje doli potegniti; induvium, -ÿ, lubje eniga driveſſa; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mavroh [mȃvroh] samostalnik moškega spola

goba mavroh, LATINSKO: Morchella

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

migáč, m. neka užitna goba, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mȋgič, m. = štorovka, neka užitna goba po štorih, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk-Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); (der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); (die Milchbirne, Mur.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mlẹčnogòb, -gǫ́ba, adj. jung, unreif, gelbschnäbelig, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

muhen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., amanita mushneze muhne gobe. Scop.; glej opombo pri geslu goba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mušnica1 [mȗšnica] samostalnik ženskega spola

navadno množina strupena goba mušnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

mušnica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, F2, agaricus, fungus lamellatus mushenze Scopoli [2: Agaricus, Carniol. Muchne gobe, Muſhenze]; amanita mushenze muhne gobe. Scop.; glej opombo pri geslu goba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

napíjati, -am, vb. impf. = napivati; 1) zutrinken; — 2) n. se, sich antrinken; — sich voll saugen: goba se napija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

napíti, -píjem, vb. pf. 1) n. komu, zutrinken; n. komu na zdravje; n. komu zdravico; — kakor boš komu napil, tako ti bo tudi odpil = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — 2) n. se, sich satt trinken; n. se vode; sich voll trinken, sich berauschen: n. se vina, žganja; — napit, berauscht, Cig., Jan.; — sich voll saugen, sich ansaugen: goba se je napila vode.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

navzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad navzeti; — n. se, in sich aufnehmen, absorbieren: goba se navzema vode, Cig., Jan.; obleka se navzema duha, Cig.; inficiert werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.-Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

olih [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

vrsta gobe, morda prašnica, LATINSKO: Lycoperdon ( LATINSKO: bovista)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pantofelj m, F8, baxeae, ena ſhafinga ſhulinou, ali potofelnu; cothurnus, zhiṡhma, ali viſſok pontoffel; crepida, -ae, pantoffel; crepidarius, kateri pantoffilne déla; crepidatus, -a, -um, v'pantoffelnih; sandalium, -lÿ, pantoffel; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati; ſhuṡhtarji jo nuzajo ṡa pantofilne

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečárka, f. neka goba: der Bratschwamm, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečárka -e ž pečarka, goba: pečárka .. so najbole za hráno nücane AI 1878, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečenica [pečeníca] samostalnik ženskega spola

neka goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pečénka -e ž pečenka, goba: pečénka .. so najbole za hráno nücane AI 1878, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pẹtelȋnəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.-Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.-Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.-C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

pijàn, -ána, adj. 1) berauscht, betrunken; pijan kakor čep, Z., jvzhŠt.; p. kakor krava; biti pijana goba, versoffen sein, Cig.; — p. od veselja, freudetrunken, Cig.; kruha je pijan, = es geht ihm zu gut, der Hafer sticht ihn; belega kruha p., LjZv.; — 2) berauschend, Cig., Jan.; pijano pivo, ein berauschendes Getränk, Krelj; pijana pijača, Cig.; nič pijanega ne bo pil, Ravn.; vino je pijano, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plātinski, adj. Platin-: platinska črn, der Platinmohr, das Platinschwarz, platinska goba, der Platinschwamm, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

plesnjavke (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., mucor, plesnavke gobe Scopoli; glej opombo pri geslu goba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podčȓnka, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podhrȃstnica, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

podjołhníka, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

póprika, f. 1) Cig., Jan., Tuš. (B.), pogl. paprika; — 2) neka goba, = ujedavka, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

poskokȋnka, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rahel prid., F3, mollis, -le, mehák, rahel; pumicosus, -a, -um, rahel, ali luknîaſt, kakòr lahki kamen; spongiosus, -a, -um, rahil kakòr ena goba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirnica [sīrnica] (sernica) samostalnik ženskega spola

navadno množina neka goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirǫ́vka, f. neka mlečna goba, ki se more sirova jesti, Kr.-Valj. (Rad); der Reizger, der Tännling oder Hirschling (agaricus deliciosus), Mur., Cig., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sìrovka -e ž sirovka, goba: sirovka .. so najbole za hráno nücane AI 1878, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sirovka [sirọ́vka] samostalnik ženskega spola

goba sirovka, LATINSKO: Lactarius deliciosus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sivjáča, f. neka goba, C.; tudi: neko jabolko, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȋvka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.-Mik., Št.-Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk-Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȋvkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smreka ž, F10, agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke, ali hoye, ſmrékova goba; conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; picea, -ae, ena ardezha, ali ſmolena ſmreika; pinaster, -tri, ena divja ſmréka; pinus, -ni, vel pinus, -us, ſmréka; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme; teda, -ae, ena bakla, ſmolene terṡke od ſmreik, garleviza is ſmogura tarṡzheniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

smrekov prid., F6, abiégnus, hojou, ſmrékou; agaricum, vel cus, -, ena goba od ſmréke ali hoye, ſmrékova goba; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali bórṡht ſmrékou, ali jelou; pineus, -a, -um, ſmrékou, jelou; pinifer, ena ſmrékova gorra, katera ima ſmrékou, ali jelou leis

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

srnica1 [sŕnica] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka goba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ščȋpnik, m. neka užitna goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šȋpnik, m. neka rdeča goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

špòngia -e ž morska goba: i vzeme ſpongio KŠ 1771, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

šuštar m, F5, calceolarius, ſhuſhtar, kateri zhrevle déla; cerdo, -onis, ſléherni antverhar, ſhuſhtar, kateri koṡhe garba; coriarius, ledrar, ali ſuṡhtar/ ſhuṡhtar kir ſtroji; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne ... ſhuſhtarji jo nuzajo ṡa pantofilne; sutor, -ris, ſhuṡhtar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

tȃčka 2., f. dem. taca; 1) das Pfötchen; — 2) = obrabljena motika, C.; — 3) neka goba (auricula muris minor), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

telo s, F18, bicorpor, s'dvéma ẛhivotama, ali teleſſma; castigare corpus, tellú berṡdati; corpus, tellú, ṡhivot; festum Corporis christi, ṡvetiga reẛhniga telleſa dán; lepra, -ae, goba na telleſi; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

topolȋnka, f. neka goba, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

topólovka, f. 1) die Pappel, Cig.; — 2) neka užitna goba, posebno rada rastoča po topolovih gozdih, Mur., C.; — 3) der Pappelnblattkäfer (hrysomela populi), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

topǫ̑łščica, f. neka goba, der Rosspilzling, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

túrkəc, -kca, m. neka goba, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

ujẹ̑dka, f. neka goba, Rihenberk-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

zȃjəc, -jca, m. 1) der Hase; poljski z., der gemeine Hase (lepus timidus), planinski z., der Schneehase (lepus variabilis), domači z., das Kaninchen (lepus cuniculus), Erj. (Ž.); — z. skakač, der Springhase (pedetes caffer), Erj. (Z.); — v tem grmu z. tiči = hier liegt der Hund begraben; meni filozofija pa zajcu boben, (ich bin zur Philosophie gar nicht geeignet), Zv.; — 2) ein Werkzeug, um daran die Stiefel auszuziehen, der Stiefelknecht; — 3) der Nasenkeil (der Seiler), Cig.; — 4) das Rückenstück (von einem geschlachteten Thier), Cig., C.; dal mi je mesa v zajcu, Idrija-Erj. (Torb.); — 5) neka goba, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

želod m, F12, acylos, ẛhelod; balanus, ſléherni ẛhelod; cerrea glans, zerou ẛhelod; cerrus, -ri, drivú ẛa ẛhelod; glandifer, -ra, -rum, kateri ṡhelod noſſi; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; glandulosus, polhen ṡheloda; glans, -dis, ṡhelod, kugla; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.

Število zadetkov: 119