bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fijú medmet1. tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u posnema žvižg
2. tudi s ponovljeno črko u ponazarja zelo hitro gibanje, premikanje
3. s ponovljeno črko u izraža, da je govorec prijetno presenečen, navdušen, kaj občuduje
4. s ponovljeno črko u izraža, da govorec občuti olajšanje, duševno razbremenitev
5. kot samostalnik, tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u, ekspresivno žvižg
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema žvižganje, tako kot it. fiù, angl. phew
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova] 1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae 1.1. navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.