gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken (zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gȓb 1., m. = grba, Dalm., Jap.-C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.