Tiskanje

gord gl. grd ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grd [gȓd] pridevnik

grd
poreden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grd prid., F29, foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh; informis, neṡhtalten, gard; invenustus, -a, -um, nedopadliu, nelubeṡniu, nezartan, gard; livor dentium, gardi zherni ṡobè; obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt, neṡhtalten; perturpis, -pe, ſylnu gárd, oſtudin; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezhàſt, nebrumnoſt; scelestum facinus, enu gardu pregréſhnu djanîe; scelus, -ris, ṡlo huda pregréha, garda pregréha; teter, tetra, tetrum, gard, zhern; turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grd -a prid. grd: Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grd prid. ♦ P: 23 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grdȃvs, m. grd človek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gr̀den -dna -o prid. grd: Csunya, grden -a -o, ru'zen AIN 1876, 28