gŕd -a -o in -ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti; ant. lep2:
ima grd obraz;
grdi zobje;
grd je in nesimpatičen;
grda kombinacija barv;
grda pisava;
grda ureditev prostorov;
grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno// umazan, nečist1: predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo 2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje // ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobne
● pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vsenaokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje;
grda cesta;
grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini;
grde sanje;
ekspr. pusti te grde številke 5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino;
v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh grdó tudi gŕdo
1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno
2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je krasti, lagati in zavajati; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal
● grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava
gŕdi -a -o sam.:
grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobigŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnostiz gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
gŕd -a -o
prid. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnostiSINONIMI:
zastar. gaden,
pog. grozen,
nizk. konjski,
knj.izroč. nakazen2,
ekspr. nečeden2,
knj.izroč. nekazen,
evfem. nelep,
zastar. nepogleden,
zastar. neznanski,
pog. obupen,
pog. strašen
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
gŕd-a -opridevniknegativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
- kdo/kaj biti grd kot kaj/kdo
- , kdo/kaj biti grd kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - najgrši na
- , grd do/z/s
- , grši/najgrši od
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
gŕd Frazemi s sestavino gŕd:
gŕd kàkor smŕtni gréh,
gŕd kot čúk,
gŕd kot hudíč,
gŕd kot sám párkelj,
gŕd kot smŕtni gréh,
gŕd kot strašílo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
gȓd gŕda prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd [gȓd]
pridevnik- grd
- poreden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd pridevnikPRIMERJAJ: grdo, grdo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
grd prid., F
29,
foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh;
informis, neṡhtalten,
gard;
invenustus, -a, -um, nedopadliu, nelubeṡniu, nezartan,
gard;
livor dentium, gardi zherni ṡobè;
obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt, neṡhtalten;
perturpis, -pe, ſylnu
gárd, oſtudin;
probrum, -bri, ſramota,
gardu ṡhpotanîe, nezhàſt, nebrumnoſt;
scelestum facinus, enu
gardu pregréſhnu djanîe;
scelus, -ris, ṡlo huda pregréha,
garda pregréha;
teter, tetra, tetrum, gard, zhern;
turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd -a prid. grd:
Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd prid. ♦ P: 23 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd ► ˈgr̥t ˈgr̥da ˈgr̥du prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
grd Glej:
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.