grélo -a s (ẹ́) - 1. teh. del grelne naprave, ki oddaja toploto: moč grela / vstaviti novo električno grelo; pečica z infra greli
- 2. redko grelnik, grelec: vključiti grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gréti gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom
// brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče
// preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili - 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevati
● ekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo
gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči
grét -a -o: bazen z greto vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
motoglàv in motogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. omotičen: bil je motoglav od nemira, pijače;
kot motoglav se je opotekal / ujela je motoglavega nočnega metulja; nekaj motoglavih muh se je grelo na soncumotoglávo prisl.: motoglavo je hodil ob palici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ogreválo -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike;
svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
razžaréti se -ím se dov. (ẹ́ í) začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. - 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo
// rado jo zebe
● knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna
// ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe - 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.