dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fáraon fáraona samostalnik moškega spola [fáraọn] FRAZEOLOGIJA: dežela faraonov ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pharaon in lat. pharaō iz gr. pharaṓ, to pa iz egip. per-aa, prvotno ‛velika hiša, palača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fáraonov fáraonova fáraonovo pridevnik [fáraọnou̯ fáraọnova fáraọnovo] ETIMOLOGIJA: ↑faraon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fáraonski fáraonska fáraonsko pridevnik [fáraọnski] STALNE ZVEZE: faraonska mravlja ETIMOLOGIJA: ↑faraon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída] 1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki1.1. predmet take ali podobne oblike
1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida FRAZEOLOGIJA: dežela piramid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga] 1. mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo
2. grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši
3. brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.