apokalípsa -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apokalípsa -e ž, pojm. (ȋ) |grozljivo opisovanje konca sveta|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apokalíptičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
apokalíptičen -čna -o (í) poud. ~ prizor |strahoten, grozljivo veličasten|apokalíptični -a -o (í) ~i jezdeciapokalíptičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
baláden -dna -o (ȃ) poud. ~o razpoloženje |grozljivo, mračno|baládni -a -o (ȃ) ~ motivbaládnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] 1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
delováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje;
vlaga je škodljivo delovala na izolacijo;
strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje;
prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile delujóč -a -e:
še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
desníca Frazemi s sestavino desníca:
desníca ne vé, kaj déla levíca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
distopíja samostalnik ženskega spola1. neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti SINONIMI: antiutopija1.1 literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev SINONIMI: antiutopija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dystopia iz lat. dis.. ‛raz..’ ‛proč, od’ + (u)topia ‛utopija’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Doseg veznika »ki« v večstavčni povediNa kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?
a) Npr., da je stavčni člen podredni:
- To je univerzalna množica elementov, ki smo jo označili z »U«.
- To je univerzalna množica elementov, ki smo jih označili z »U«.
Se nanaša na jedro ali na neujemalni prilastek?
b) Npr., da je stavčni člen priredni:
- Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bile res grozljive.
- Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bili res grozljivi.
Se nanaša na zadnjega ali na vse (z različnimi izzivi in težavami)?
Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska] 1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotéska -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko;
politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk
♦ glasb. skladba grotesknega značaja; kor. ples s pretiranimi gibi in držami; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotẹ̑ska -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotésken1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem deluje grozljivo-smešno: njegovim očem se je nudil grotesken prizor;
groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri grotéskno prisl.:
groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni] 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteska
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotéskno prislov [grotéskno] 1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola [grotésknost] 1. elementi, struktura groteske
2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor;
povsod je vladala grozljiva tišina;
to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja grozljívo prisl.:
psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljiv pridevnikPRIMERJAJ: grozljivo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
grozljívka -e ž (ȋ) umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko // ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko; doživljati pravo grozljivko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljívka -e ž (ȋ) publ. gledati ~o |film z grozljivo vsebino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljívka -e
ž umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grozljívo nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje, lastnost vzbuja grozo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom,
bógu za hŕbtom,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po hŕbtu,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
kríti kómu hŕbet,
ležáti bógu za hŕbtom,
lônec na hŕbtu nosíti,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
obráčati kómu/čému hŕbet,
obrníti kómu/čému hŕbet,
pokazáti kómu hŕbet,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet,
živéti bógu za hŕbtom,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izpráznjenost -i ž (á) lastnost, značilnost izpraznjenega: mesto je bilo grozljivo zaradi popolne izpraznjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jézdec Frazemi s sestavino jézdec:
apokalíptični jézdeci,
[kot] jézdeci apokalípse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
místičnost -i ž (í) lastnost, značilnost mističnega: mističnost doživljanja / knjiž. mističnost gotske cerkve / knjiž. dogajanje v romanu prehaja v grozljivo mističnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moritát -a m (ȃ) lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino: srednjeveški moritati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pošástek samostalnik moškega spolanavadno v množini grozljivo, strašno bitje, zlasti v računalniških igrah, ki ga navadno ni težko premagati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sléd-ísamostalnik ženskega spolaostanek, znak na podlagi
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled v/na čem, kje
- , sled o čem/kom
navadno s prilastkom posledica
- sled česa/koga
- , sled za kom/čim
- , sled o čem
- , sled v/na čem, kje
ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina
- sled česa/koga
- , sled za čim/kom
- , sled o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trágični trágična trágično pridevnik [trágični] 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tríler2 -ja m (í) publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka: snemati triler;
napet triler
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.