gút1 -a m žrelo, grlo: Guttur Gútt KMS 1780, A7b; Nyih gut je nej zmérom BKM 1789, 377; Ftics je z-punim gútom kricsao KAJ 1870, 21; krédi dr'ste glaſzne guté SIZ 1807, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gút2 -a m kap, bolezen: je Szoliman II. z-gutom vdárjeni czvokno KOJ 1848, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.