Tiskanje

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naljútiti, -ljȗtim, vb. pf. 1) erzürnen, Jan. (H.); — 2) n. se, zornig werden, Jan. (H.); — sich satt zürnen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pálica,* f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.-C.; = rimske palice, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.-Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.-C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

húliti 1., hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.-C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.-C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.-C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȋk 1., m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȋłnica 1., f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); (prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.-C.; — das Frühbeet, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hábati 2., -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.-Mik., ogr.-M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.-Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift (bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc-Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izhǫ́dən, -dna, adj. 1) Ausgangs-, Jan. (H.); — 2) = vzhoden, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztəkníti,** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.-M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.-Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel (math.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kiselják, m. 1) der Quarkkäse, ogr.-C., (kiselak) Valj. (Rad); — 2) der Sauerapfel, Cig.; — 3) der Traubenwickler, der Sauerwurm, Jan. (H.); — 4) der Sauertopf (fig.), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krẹ́siti, -im, vb. impf. 1) = kres delati, C.; überhaupt ein großes Feuer anmachen, C.; — 2) Funken geben, Habd.-Mik., C.; — mit dem Licht herumfahren, fackeln: kaj pod kapom kresiš? C.; — 3) k. se, schimmern, funkeln, Z., h. t.-Cig. (T.); krẹsiti se, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȋpje, n. 1) = lipovje, Jan. (H.); — 2) = lipovo cvetje, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrvíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči (prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nerazlǫ́žən, -žna, adj. 1) unzerlegbar, Jan. (H.); — 2) unerklärbar, Jan. (H.); — irrational, (math.) Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obrátnost, f. 1) die Drehbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Behendigkeit, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obvę́zən, -zna, adj. 1) Verband-, Jan. (H.); — 2) verbindlich, h. t.-Cig. (T.); o. predmet, obligater Gegenstand, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odlǫ́žnost, f. 1) die Aufschiebbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Entlegenheit, Jan. (H.); — prim. odložen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpòr, -póra, m. 1) die Eröffnung, Cig.; o. prodaje, C.; — 2) die Öffnung, Mur., Cig.; — 3) der Gegendruck, Jan. (H.); der Widerstand (phys.), h. t.-Cig. (T.); — der Widerstand, die Opposition, Mur., nk.; to sili k skupnemu odporu, Zv.; — die Einsprache, der Protest (po rus., češ.), Jan., C.; odpor na postopanje občinskega odbora v zapisnik postaviti, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omámən, -mna, adj. 1) betäubend: omȃmni plin, das Lustgas, Cig. (T.); narkotisch, Jan. (H.); — 2) taumelig, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opisováłən, -łna, adj. 1) beschreibend, Jan. (H.); — 2) umschreibend, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslȃbšati, -am, vb. pf. 1) schwächer machen, schwächen, Jan. (H.); — 2) schlechter machen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslȋkati, -am, vb. pf. 1) bemalen, Jan. (H.); — 2) schildern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base (chem.), Cig. (T.); — der Stamm (gramm.), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ̑skarica, f. 1) die Sandfrau, Jan. (H.); — 2) die Sandkapelle (chem.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče-Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.-C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.-C.; — gen. nav. petę̑.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podsadíti, -ím, vb. pf. 1) (Eier zum Brüten) unterlegen, Jan. (H.); — 2) = podstaviti, (ein Schneidewerkzeug) stählen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

polẹnúšiti, -ȗšim, vb. pf. 1) ein wenig faulenzen, Jan. (H.); — 2) p. se = poleniti se, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povẹ́dən, -dna, adj. 1) sagbar, Jan. (H.); — 2) Aussage-, Erzähl-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekȃvati, -am, vb. impf. ad prekovati; 1) umschmieden, Jan. (H.); — 2) umprägen, Jan. (H.); — 3) (Pferde) neu beschlagen, Levst. (Podk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prenapráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) anders machen: reconstruieren, Jan. (H.); — 2) p. se, = preobleči se, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pretę̑za, f. 1) = jarmnica, die Jochwiede, Notr.; — 2) ein fauler Mensch (oseba, katera se rada preteguje), ogr.-M.; — 3) die Überspannung, Jan. (H.); — na vse preteze = na vse pretege, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevǫ́dən, -dna, adj. 1) Vorspanns-: prevǫ̑dni okoliš, der Vorspannsbezirk, Levst. (Nauk); (prim. 2. prevoj); — 2) Leitungs-, Jan. (H.); — 3) Reductions-: prevodno ravnilo, das Reductionslineal, Cig. (T.); — 4) Übersetzungs-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prinǫ̑snik, m. 1) der Überbringer, Jan. (H.); — 2) der Beitragsleister, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razkvásiti,*** -im, vb. pf. 1) durchsäuern, Jan. (H.); — 2) ausplauschen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razvę́zən, -zna, adj. 1) Lösungs-, Auflösungs-, Jan. (H.); — auflösend, aufhebend; r. pogoj, Cig.; — 2) auflösbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sadrovína, f. 1) die Gipserde, Jan. (H.); — 2) die Gipsware, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sẹmenják, m. 1) der Samenbehälter, das Samengefäß, Cig., Jan.; — die Samenkolben, bes. der Kukuruzkolben, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) = semenščak 2), der Samenbaum, Jan. (H.); — 3) der Nummulitenkalk, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

səstàv, -stáva, m. 1) die Synthese (phil.) Cig. (T.); — 2) die Structur, das Gefüge, h. t.-Cig. (T.); — 3) das System, Jan. (H.); — prim. sostav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stǫ́pati 1., -am, vb. impf. ad stopiti; treten, schreiten; Tritte, Schritte machen; na nogo komu s., jemandem auf die Füße treten; trdo s., hart auftreten; široko s., große Schritte machen; počasi, hitro s.; — marschieren, Jan. (H.); stopaj(te)! vorwärts! marsch! nk., (po rus.); — kri nam stopa v lice, Ravn.-Valj. (Rad); solze mi stopajo v oči, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne (arch.), h. t.-Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tihotápiti, -tȃpim, vb. impf. 1) schleichen, Jan. (H.); — 2) schmuggeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

udomáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) einheimisch machen, ansässig machen, einbürgern: udomačen državljan, ein naturalisierter Bürger, DZ.; u. besedo, ein Wort einbürgern, nk.; popularisieren, Jan. (H.); — u. se, heimisch werden, sich einbürgern, sich acclimatisieren; — 2) zahm machen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

varníca 2., f. 1) die Siederei, Jan. (H.); — 2) die Gerbergrube, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vódən 2., -dna, adj. 1) leitend, Jan. (H.); — 2) führig, Cig.; lenksam, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) anspalten, Jan. (H.); — 2) z. se, (in dem Spalt) stecken bleiben, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zadŕžən, -žna, adj. 1) Verhinderungs-, Jan. (H.); — 2) aufhaltbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zakormániti, -ȃnim, vb. pf. 1) mit dem Steuerruder hinlenken, zusteuern, Jan. (H.); — 2) falsch steuern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zalagȃtelj, m. 1) = založnik, der Verleger, Jan. (H.); — 2) der Lieferant, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

založȋtelj, m. 1) der Pfandgeber, Jan. (H.); — 2) = založnik, der Verleger, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zamȗdnik, m. 1) kdor je kaj zamudil: ob zamudnikovih troških, Levst. (Nauk); — 2) der Nachzügler, Jan. (H.); — 3) das Verzeichnis der Versäumnisse, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zaskòk, -skǫ́ka, m. 1) das Vertreten des Weges, Jan. (H.); — der Überfall, Jan.; — die Bestürmung, Jan.; — 2) das Zuschnappen, Jan. (H.); — 3) der Seitensprung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.-C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.-C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.-C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče-Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče-Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.-C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.-Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.-C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslàd, -sláda, m. 1) die Würze, h. t.-Cig. (T.); — 2) die Lust, V.-Cig.; — 3) die Spierstaude (spiraea), Tuš. (H.); — der Tüpfelfarn (polypodium), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oblȋk, m. 1) = 1. oblika, Valj. (Rad); — 2) = 1. lik 2), der Glanz, die Politur, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.-Mik., ogr.-C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.-C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.-C., Drežnica-Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. (vzhŠt.)-C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlíniti, hlȋnim, vb. impf. 1) h. kaj, etwas heucheln, Cig., Jan., nk.; h. ljubezen, žalost, C.; hlinjen, verstellt, erheuchelt, Cig.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, gleißnerisch sein; prijaznega se hliniti, sich freundlich anstellen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf (mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

maloúmən, -mna, adj. 1) beschränkt, Jan. (H.); — 2) = malodušen 1), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

maloȗmje, n. 1) die Beschränktheit, Jan. (H.); — 2) = malodušje 1), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

maloȗmnik, m. 1) der Beschränkte, Jan. (H.); — 2) = malodušnik 1), Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obrę̑dnica, f. 1) ein liturgisches Lied, Jan. (H.); — 2) = obrednik 1), das Rituale, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite (fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strȃža, f. 1) die Wache, Mur., Cig., Jan., Dalm., Jap., nk.; na straži biti, Wache halten; na s. stati, Wache stehen, nk.; — der Wachposten; mestna s., die Stadtwache, glavna s., die Hauptwache, pomejna s., die Grenzwache, prednja, zadnja s., die Vorhut, die Nachhut beim Heere, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; mejna s., der Grenzcordon, obhodna s., die Patrouille, spremljevalna s., die Escorte, Jan. (H.); telesna, životna s., die Leibgarde, Cig., Jan., DZ., nk.; finančna s., die Finanzwache, DZkr.; pod stražo imeti, držati, bewachen, Cig.; začasno pod stražo vzeti koga, provisorisch verhaften, DZ.; — dekliška s., das Fensterln, stražo stati, fensterln, Npes.-K.; — 2) der Dienst: s. Gospoda, die Gottesverehrung, Dalm.; stražo streči ("dienen") vsi "gmajni", Dalm.; — 3) = odnes 1), der Dachvorsprung oder der diesem Dachtheile entsprechende innere Dachraum, Notr., Dol.; prim. straž 2); — tudi: stráža.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

greblọ, n. 1) = greblja, grebljica 1), vzhŠt., ogr.-C., Rez.-C.; — 2) der Rechen, ogr.-C.; — 3) die Riffel, Jan. (H.); — 4) das Skelet, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȋhəc, -hca, m. 1) = kih 1), Jan. (H.); — 2) das Fioringras (agrostis stolonifera), Jan., C., Nov., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kíta 1., f. 1) die Flechte, die Haarflechte, der Zopf; kite plesti, razpletati; die Strohflechte (z. B. bei Strohdächern); — k. prediva, ein zusammengedrehtes Büschel Flachs; — pogovor se plete na vse kite, Jurč.; — 2) die Sehne, die Flechte; kito si pretegniti; vsaka mišica ima dve kiti, začetno in končno, Erj. (Som.); — 3) der Ast, Habd.-Mik.; zelena k., ogr.-C.; cvetna k., die Guirlande, Jan. (H.); — der Blumenstrauß, Jan., kajk.-Valj. (Rad), Npes.-Vraz; der Strauß (thyrsus, bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); — das Strahlenbüschel (math.), Cig. (T.); — 4) ein langer Zug, der Flug, die Schar (o ptičih), Cig., Jan.; k. jerebic, Zora; k. rac, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kŕčiti 1., -kȓčim, vb. impf. 1) krampfhaft zusammenziehen, constringiren, Mur., Cig.; kürzen, Jan.; nogo k., den Fuß einziehen, Z.; k. in stezati roki v komolcu, den Arm beugen und strecken, Telov.; — 2) k. se, sich krampfhaft zusammenziehen; srce se mi krči, es schnürt mir das Herz zusammen, Jan. (H.); — einschrumpfen; — abnehmen, sich vermindern; — sich bei den Ausgaben einschränken, C.; knausern, Cig.; — sich sträuben, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig., Jan., M., Krn, Lašče-Erj. (Torb.), DZ., nk.; zavoljo mošnjička se ne bom krčil, Levst. (Zb. sp.); k. se kaj storiti, Levst. (Zb. sp.), nk.; nikakor bi se ne bil krčil ocvare, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máda 1., f. 1) das Abliegen des Obstes: v mado dejati sadje, Gor.; — eine Lage solchen Obstes, Ravn.-Cig., Gor.; — 2) das Rösten des Flachses, Jan. (H.); — prim. 2. mediti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mastíti 1., -ím, vb. impf. 1) fett machen, schmalzen, Mur.; — mit Fett besudeln, Mur., Cig.; — m. se, sich wohl schmecken lassen, schmausen; na svatovščinah se m.; — brado si m., sich es wohl geschehen lassen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mę̑čič 1., m. dem. 1. meč 2), = meča 3), der Spielball, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ográjati 1., -am, vb. impf. ad ograditi; 1) einfrieden, umzäunen; — 2) o. se proti čemu, sich gegen etwas verwahren, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opę̑rək 1., -rka, m. 1) nezrela hruška, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) óperək, der Knirps, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oprȃvən, -vna, adj. 1) = opravilen 1), Jan. (H.); — 2) Adjustierungs-: opravni predpis, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostrǫ̑žnik, m. 1) = ostrogar 1), Jan. (H.); — 2) der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Jan., Tuš. (R.), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pal 1., m. 1) der Brandgeruch, Jan.; — 2) die Flockasche, die Loderasche, C., Z.; pal gre na kvišku, Z.; — 3) der Brand an Bäumen, Jan. (H.); (palj?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pética 1., f. dem. peta; 1) das Ferschen; — 2) die Angel (an der Sense), Cig.; — 3) der Bandhaken der Schlosser, Cig.; — 4) p. kruha, eine Schnitte Brot, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

posvẹ́titi 1., -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predẹ̑łək 1., -łka, m. 1) die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.; — 2) die Abtheilung, C.; z. B. eine Abtheilung des Dreschbodens, M.; snopje skladati, zdevati v p. (bansen), Cig.; — die Loge, Cig.; — das Coupé, Jan. (H.); — das Quartier (Abtheilung einer Stadt), Cig.; — die Rubrik, Cig., Jan., DZ.; trošni p., die Ausgabsrubrik, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregibljìv, -íva, adj. 1) = pregiben 1), biegsam, gelenkig, Z.; — 2) = pregiben 2), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekópati 1., -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.-Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razločljìv, adj. 1) = razločen 1), zertrennbar, Jan. (H.); — 2) = razločen 2), unterscheidbar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sẹ̀k 1., sẹ́ka, m. 1) das Fällen, der Schlag (im Forstwesen), Cig., Jan.; prebiralni s., der Plenterhieb, Cig.; — 2) die Schneide einer Hacke: drevnica v dva seka, die Queraxt, Mur., Cig.; — 3) die hohe Kante, die Hochkante, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sẹníšče, n. = 1. senik, 1. senica, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spȓtost, f. die Steilheit, Jan. (H.); — prim. 1. spreti se 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stópa 1., f. 1) der Schritt, C.; — 2) die Fußstapfe, die Fußspur, Rez.-C., Valj. (Rad); stope v snegu, vzhŠt.; — 3) = črevelj (mera), C.; kamen je meril samo eno stopo na širokost, LjZv.; — 4) der Fuß in der Metrik, Cig., Cig. (T.); stope meriti, scandieren, Jan. (H.); — 5) obrestna s., der Zinsfuß, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stóžək, -žka, m. dem. stog; 1) = majhen stog; — 2) ein kleiner Kegel. Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šarȋn, m. 1) = šarec 1), Jan. (H.); — 2) die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.-Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

típən 1., -pna, adj. 1) česar je kaj obtipati: tipna ženska, ein corpulentes Weib, Svet. (Rok.); — 2) Tast-, Gefühls-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trkljáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) sanft klopfen; — 2) klimpern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

utrépati 1., -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. = 1. otrepati, ausklopfen: utrepana preja, das Klopfgarn, Cig.; — (die Wäsche) ausschwingen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vọ̑d 1., m. 1) die Hebestange, der Hebel, Dol.-Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., UčT., Gor.; — 2) vòd, vǫ́da, die Führung, Valj. (Rad); — der Zug (eine Abtheilung Soldaten), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vrtoglávən, -vna, adj. 1) = vrtoglav 1), schwindelig, Guts., Cig., Jan.; — 2) schwindelerregend: v. pehar, ein Taumelbecher, Dalm.; — 3) rappelköpfig, Jan. (H.); — schwindlerisch: vrtoglavna dela in početja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.-Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cvẹ̑tək, -tka, m. 1) dem. cvet; das Blütchen; — 2) = cvetka 3), C.; — 3) die Floskel, h. t.-Cig. (T.); — cvẹtə̀k, -tkà, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — (chem.) quaternär, h. t.-Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru-Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dopàd, -páda, m. 1) der Einfall (der Lichtstrahlen), h. t.-Cig. (T.); — 2) = dopadanje, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.-Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator (mech.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glasonǫ́sən, -sna, adj. 1) = glasan: glasonosna trobenta, Levst. (Zb. sp.); — 2) berichtend, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glavobǫ́łən, -łna, adj. 1) kopfleidend, Jan. (H.); — 2) = glavoboljen, Mur., Cig., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glavúh, m. = glavač 1), Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glȋvar, -rja, m. 1) der Pilzsammler, Jan. (H.); — 2) der Pilzkäfer (diaperis), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gǫ̑dba 1., f. die Musik, Cig., Jan., nk.; vvodna godba, die Ouverture, Jan. (H.); — po češ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grę̑bljica, f. dem. greblja; 1) die Scharre; die Ofenkrücke; — 2) = pogrebalnik, das Streichbrett beim Getreidemessen, vzhŠt.-C.; — 3) die Jäthacke, Polj.; — 4) die Setzwage, die Schrotwage, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grmẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Donnerer, Z.; — 2) der Gewitterregen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.-C.; — 2) der Tiegel, h. t.-Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gȗkati 1., -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.-M.; nepristojno se h., Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.-C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse (zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hítati, hȋtam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.-Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.-Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hleniti,* -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.-Cig., Rib.-M., Notr.-C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hodúlja, f. 1) = hodilnica, Cig., Jan. (rus.); — 2) pl. hodulje, die Stelzen, Cig., Jan. (hs.); — die Wandelfüße, die Gangbeine (zool.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hranílọ, n. 1) die Aufbewahrung: komu kaj na hranilo dati, C., Svet. (Rok.); za prevzemanje in hranilo, für die Uebernahme und Aufbewahrung, DZ.; — 2) das zur Aufbewahrung gegebene Gut (depositum), Cig., Jan., C., DZ.; — die Spareinlage, Jan. (H.); — 3) die Nahrung, die Speise, C.; — der Nahrungsstoff, Cig. (T.); — pl. hranila, die Ernährungsorgane, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 4) das Sparmittel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hranȋtelj, m. 1) der Aufbewahrer, Jan. (H.); — 2) der Ernährer, der Erhalter, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.-Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȋstinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.-Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izdíhati, -dȋham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izhòd,** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); (nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogȋbno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) rectificieren, h. t.-Cig. (T.); — 2) i. se, = razpraviti se, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izpȗst, m. 1) das Herauslassen: i. hlapa, der Dunstabzug, Cig. (T.); — das Stichloch des Hochofens, h. t.-Cig. (T.); — die Entlassung, die Freilassung, Cig.; — 2) die Auslassung, Mur., Cig., Jan.; die Ellipse (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izréčən, -čna, adj. 1) ausdrücklich, Jan., Nov.; izrečno, ausdrücklich, Cig. (T.), nk.; — 2) aussprechbar, sagbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

iztíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

izvédən 2., -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȋhljaj, m. = kih 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȋs, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.-Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kobȃlj, m. 1) die Ausspreizung der Füße: der Schritt, C.; za dober k. naprej se pomekniti, SlN.; — 2) = kobalja 2), Jan. (H.); — prim. okobalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.-LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.-C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. (astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kónčnik, m. 1) der Afterdarm, der Mastdarm, Cig.; — 2) = končnica, das Endbrett am hölzernen Bienenstock, C., Tolm.-Štrek. (Let.); — 3) der Endlaut, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.-Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.-C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kopȋtnat, adj. 1) hufig, Jan. (H.); — 2) k. sneg, ki se rad kopiti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kórəc, -rca, m. 1) iz skorje napravljena posoda, Savinska dol.; das Schöpfgefäß, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek., Ravn., Notr.; — en korec mrzle vode, Dalm.; — der Scheffel (ein Getreidemaß), Mur., Cig., Mik.; = gegupfter Metzen, SlGor.; — 2) der Hohlziegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., Kras, Goriš.-Erj. (Torb.); s korci krita hiša, Zv.; — 3) die Hohlschaufel, Cig.; — 4) die Wasserradzelle, Jan. (H.); mlinsko kolo na korce, ein Mühlrad mit Zellen, ein Schöpfrad, Z., Dol., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

korenȋt, adj. 1) wurzelhaft; k. soglasnik, wurzelhafter Consonant, h. t.-Cig. (T.); — korenita količina, die Wurzelgröße, die Radicalgröße (math.), Cig. (T.); — 2) radical, tüchtig, gründlich, Cig., Jan., nk.; k. junak, Zora; korenito naučiti se česa, SlN.; korenite izpremembe, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kosȋtrnik, m. 1) der Zinnstein, Cig.; — 2) die Zinngrube, das Zinnbergwerk, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.-Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge (z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krajíca, f. 1) = krajevec, das Seitenbrett, Jan.; — 2) der Localismus, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

králjevščina, f. 1) das Königreich, (-včina), ogr.-Valj. (Rad); — 2) pl. kralję́vščine, Regalien, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kupovína, f. 1) der Kaufgegenstand, Gekauftes, Jan., C.; — 2) = kupnina, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lápiti, -im, vb. impf. = lapati 1), Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹpotȋčje, n. 1) der Schmuck, der Aufputz, Cig., Jan., C.; — prazno l. (v govoru), Floskeln, Jan.; — 2) Galanteriewaren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹ̑sar, -rja, m. 1) der Holzhändler, Jan. (H.); — 2) der Waldbauer, C.; — der Holzer, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹsnjáča, f. 1) = lesnika, Jan. (H.); — 2) der Holzbirnbaum oder seine Frucht, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹtȃvka, f. 1) die Läuferin, Jan. (H.); — 2) pogl. letalka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹ̑tnik, m. 1) = letnjak, jähriges Kalb, Lamm u. dgl., der Jährling, V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Gor.; — 2) das Jahrbuch, Cig., Jan., C.; — der Jahrgang einer Zeitschrift, Jan., nk.; — 3) das Jahresmitglied (eines Vereines), Jan. (H.); — 4) neka vrsta jabolk, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden (bot.), h. t.-Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lȋst, lȋsta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.-Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lišȃjevina, f. = lišaj 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lízav, adj. 1) leckerhaft, Z.; — 2) schmeichlerisch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ljudomòr, -mǫ́ra, m. 1) der Menschenmord, Jan. (H.); — 2) = ljudomorec, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lǫ́mən, -mna, adj. 1) Brech-, Cig.; — Brechungs-: lomni kot, der Brechungswinkel, Žnid.; — lomno pismo, die Fracturschrift, Jan. (H.); lomna funkcija, gebrochene Function (math.), Cig. (T.); — Bruch-: lomna ploskev, die Bruchfläche, Cig. (T.); lomno kamenje, lagerhafte Steine, Bruchsteine, Levst. (Cest.); — 2) brechbar, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lončár, -rja, m. 1) der Töpfer, der Hafner; — 2) der Töpfervogel (furnarius rufus), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lončevína, f. 1) die Topfmaterie, C.; — 2) = lončnik 3), der Topfstein, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.-Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini-Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lovȋtnost, f. 1) die Jagdbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Verfänglichkeit, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lǫ̑vnica, f. 1) eine Art Fischnetz, das Treibegarn, die Raffel, V.-Cig.; das Spiegelnetz, Ljub.; — 2) = lovska puška, Cig.; — 3) = lovišče, Cig., Jan.; — 4) die Jagdkarte, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lučnják, m. 1) das Leuchtspanscheit, das Leuchtspanholz, Hal.-C.; — 2) der Lichtfreund, C., ZgD.; — 3) die Kannelkohle, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mȃčjak, m. 1) der Katzenmist, Cig.; — 2) mačják, der Katzenliebhaber, Jan. (H.), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

masljak, m. 1) jajca v maslo vbita ("masljek"), Ravn.; (nam. maslenjak?); — 2) = teloh, die Nieswurz, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

máslovnjak, m. 1) das Schmalzmus, Mur.; — 2) der Butternapf, Jan.; der Schmalzkübel, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

medeníca 2., f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.-Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

medovína 2., f. 1) eine Art Aufguss (Klaret), Cig., Jan.; — 2) der Honiggeschmack, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹnjáč, m. 1) der Wechsler, M., C., Ravn.; — 2) das Wechselrad, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹ̑sečič, m. dem. mesec; 1) das Feldchen der Muscheln, Cig. (T.); — 2) das Mondbein, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mostíti, -ím, vb. impf. 1) eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; most mostiti, Vrt.; — 2) mit Brettern belegen, Cig.; — pflastern, Cig., Jan. (H.); (rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.-Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.-M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nabíti, -bȋjem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.-Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nabòj, -bója, m. 1) das Angeschlagene, der Beschlag, Cig.; — die Plackarbeit (placage, arch.), h. t.-Cig. (T.); — 2) der Böttchertriebel, C.; — 3) die Ladung (z. B. eines Gewehres), die Patrone, Cig., C., DZ., nk., BlKr.; z dvojnim nabojem, doppelt geladen, Cig.; — 4) eine Wand von angestampfter Erde, C., Z.; — tudi: náboj, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nadstȃvək, -vka, m. 1) = naklad, der Aufsatz im Bienenstocke, C.; — 2) = nadrek, der Obersatz, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagradíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge der Verzäunungsarbeiten verrichten; — 2) remunerieren, honorieren, nk.; — prämiieren, Jan. (H.); — vergelten, C.; prim. nagrada.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naklǫ́njenost, f. 1) die Neigung, die Schiefe, Cig., Jan.; — der Hang, die Anlage, Jan. (H.); — 2) die Geneigtheit, die Gewogenheit, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nalíčnost, f. 1) die Analogie, Jan. (H.); — 2) guter Anstand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nalópati, -pam, -lǫ́pljem, vb. pf. 1) durchprügeln, Cig.; — 2) n. se, sich anschlappen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

namẹníłən, -łna, adj. 1) Widmungs-: namenȋłnọ pismo, die Widmungsurkunde, DZ.; — 2) Absichts-, final (gramm.), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napȋhnjenost, f. 1) der Zustand, da man aufgeblasen ist: trebušna n., die Windsucht (tympanitis), Jan. (H.); — 2) die Aufgeblasenheit, der Hochmuth, der Stolz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napíliti, -pȋlim, vb. pf. 1) anfeilen, Mur., Cig.; — ansägen: napiljen list, gesägtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.), Vrt.; — 2) eine gewisse Menge feilen oder sägen; — 3) n. se, sich satt feilen oder sägen; — 4) n. se česa, etwas mühsam erlernen, einbüffeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) Sprünge bekommen, Cig.; tudi: n. se, Cig.; napokan, angesprungen, Cig.; — 2) durchprügeln; — 3) zusammentreiben, Jan. (H.); — 4) n. se, sich satt essen, sich voll pfropfen; n. in najesti se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

napọ̑vẹd, f. 1) die Ansage, die Ankündigung; — die Vorbedeutung, Cig.; Strune počijo mu tri: "Napoved", djali so na glas, Kres; — 2) die Fassion, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naprẹ̑j, adv. 1) vorwärts; n. iti, gledati; ne vedeti ne naprej ne nazaj = weder aus noch ein wissen; voran: n. moliti, Vorbeter sein, n. peti, Vorsänger sein (po nem.); — = herein! Jan. (H.); (prim. it. avanti!); — 2) künftighin; Kar si mi b'la, ne boš mi naprej, Preš.; = za naprej; — 3) voraus, vorher; n. plačati, voraus bezahlen; n. vedeti, vorher wissen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naročȋtəlj, m. = naročnik 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naselȋtəv, -tve, f. 1) das Ansiedeln, die Ansiedelung; das Bevölkern, die Bevölkerung; die Colonisation, Jan. (H.); — 2) = naselbina, die Niederlassung, die Colonie, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasítən, -tna, adj. 1) ersättlich, Jan. (H.); — 2) = nasitljiv, Cig., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasítnost, f. 1) die Ersättlichkeit, Jan. (H.); — die Sättigungscapacität (chem.), Cig. (T.); — 2) = nasitljivost, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naslȃda, f. 1) die Süßigkeit, Jan. (H.); coll. süße Sachen: hruške, češplje, grozdje in druga jesenska naslada, DSv.; — 2) das Vergnügen, die Lust, nk.; Naslade užili ste cvet, Levst. (Zb. sp.); uživati dobrote in naslade tega sveta, LjZv.; náslada, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naslẹ̑dnik, m. 1) der Nachfolger; — cesarjevič n., kaiserlicher Kronprinz, Jan. (H.); — der Erbe, Dalm.-M.; = dedni n., Levst. (Nauk); — 2) der Anhänger, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.-Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.-Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.-Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nasnȗtək, -tka, m. 1) = osnutek, der Zettel (beim Weben), Jan. (H.); — 2) das Project, Cig.; eine angezettelte Sache, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

natę̑ga, f. 1) die Anstrengung, Valj. (Rad); — 2) der Heber, der Saugheber, h. t.-Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zavita n., der Winkelheber, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

naúčən, -čna, adj. 1) Unterrichts-, Jan., nk.; naȗčnọ ministerstvo, nk.; Lehr-, Jan., nk.; naučne knjige, nk.; — 2) gelehrig, ogr.-C., Šol.; — 3) = poučljiv, ogr.-C.; naučni slovar, das Conversationslexicon, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navtísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) eindrucken, Jan. (H.); — 2) afficieren, C.; — 3) navtisnjen, empfindlich, C.; navtisnjena ošabnost, Ravn.; — verdrießlich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nedomę́rən, -rna, adj. 1) nicht das volle Maß habend: n. verz, ein katalektischer Vers, Cig. (T.); — 2) = neizmeren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nerazlǫ́čnost, f. 1) die Untrennbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Undeutlichkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče-Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.-M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.-Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.-C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; (rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.-Cig.; (iz furl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

novīca 2., f. 1) die Novize, Jan. (H.); — 2) die Braut, Cig., Štrek.; (iz furl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

novȋnka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.-Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.-C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obẹ́tav, adj. = obetaven 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

objẹdljìv, -íva, adj. 1) schmarotzerisch (von den Raubbienen), Mur.; — 2) verleumderisch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

objedljȋvəc, -vca, m. 1) der Schmarotzer, C.; — der Raubbienenstock, M.; — 2) ein verleumderischer Mensch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obmlátiti, -im, vb. pf. = omlatiti 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obrátən, -tna, adj. 1) umgekehrt, Cig. (T.), nk.; obrȃtni razmer, umgekehrtes Verhältnis, Cig. (T.); obratni sklep, der Umkehrungsschluss (phil.), Cig. (T.); obratno nihalo, das Reversionspendel, h. t.-Cig. (T.); obratno sorazmeren, ungerade proportioniert, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) drehbar, Žnid.; obratno (im Kreise) se suče vse, Vrt.; — 3) flink, Šol.; obraten jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); — 4) Betriebs-: obratni dohodki, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obrẹzáč, m. 1) der Beschneider, ein Arbeiter, der Möhren- oder Rübenblätter abschneidet, Mur.; — 2) neki rilčkar: der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal-Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obuboževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obubožati, 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odbíti, -bȋjem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.-M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odbǫ̑rništvọ, n. 1) das Amt eines Ausschuss- oder Comitémitgliedes; o. vzprejeti, prevzeti, nk.; — 2) = odborniki, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oddájən, -jna, adj. 1) veräußerlich, Jan. (H.); — leichtverkäuflich: letos je vino oddajno, vzhŠt.; — 2) Abgabs-: oddȃjna pošta, die Abgabspost, Cig., Jan.; oddajni list, der Ablieferungsschein, DZ.; — oddajna pravica, das Verleihungsrecht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odlǫ́žən, -žna, adj. 1) aufschubbringend, dilatorisch, Cig., Jan.; nima odložne moči, DZ.; — 2) aufschiebbar, Jan. (H.); — 3) entlegen, Mur., Cig., Ravn.; (prim. odležen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aufhören zu singen: o. pesem, ein Lied absingen, Cig.; čuvaj je ure odpel, der Nachtwächter hat die Stunden abgerufen, Cig.; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu läuten; — odpelo mu je, er hat seine Rolle ausgespielt, Jan. (H.); — 2) singend erwidern; (in der Kirche) respondieren, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpȋrati 1., -am, vb. impf. ad odpreti; öffnen: ne odpiraj vrat! kako se ta ključanica odpira? o. se, sich öffnen, sich aufthun, aufgehen; — oči o., die Augen aufschlagen; liste o., Briefe öffnen, Meg.; — mrliča o., eine Leiche obducieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrazíti, -ím, vb. pf. (impf.?) 1) = zaleči (o jedilih), ausgeben: sočivje dobro odrazi, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jezikih) vb. pf. reflectieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrẹ́kanje, n. 1) das Versagen, das Abschlagen, nk.; — 2) das Verneinen, Jan. (H.); — 3) die Verzichtleistung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odrìv,* -ríva, m. 1) die Abstoßung (phys.), h. t.-Cig. (T.); — skoči z deske z desnim, levim odrivom (z desno, levo nogo odriniti), Telov.; — 2) die Abstattung, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odstǫ̑pnica, f. 1) die Abtrünnige, Cig.; — 2) = odstopno pismo, die Cession, DZ.; — 3) die Abtreterin, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oglasílọ, n. 1) die Meldung, Jan.; — 2) die Annonce, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oglasník, m. 1) der Melder, Cig., Jan.; — 2) der Verkünder, Jan. (H.); — 3) das Ankündigungsblatt, das Anzeigeblatt, Cig., Jan., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogradíti, -ím, vb. pf. 1) umzäunen, einfrieden; s koli o., verpalissadieren, Cig.; umschanzen, Cig., Jan.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; — 2) o. se, sich gegen etwas verwahren, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ograjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. ograjati, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okrę́tən 1., -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okrivíti, -ím, vb. pf. 1) krumm machen, Jan. (H.); — 2) beschuldigen, inculpieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) o. se, sich schuldig machen: o. se drugih greha, C.; — sich zuschulden kommen lassen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče-Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.-Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opȃra, f. 1) das zum Einbrennen der Fässer bestimmte Wasser, das Verkochwasser, Mur., C.; das Abbrühwasser, Jan. (H.); — 2) der warme Umschlag auf einem kranken Körpertheil, C.; — 3) soparna vročina, kadar po malem dežju zopet solnce sine, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oplahniti, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) Risse bekommen, Jan. (H.); — 2) abprügeln, Mur., Cig., DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opǫ́klost, f. 1) die Rissigkeit, Jan. (H.); die Undurchsichtigkeit (z. B. des Glases), Z.; — 2) die Rohheit, die Gefühllosigkeit, der Stumpfsinn, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opǫ̑nəc, -nca, m. 1) die Ranke, Jan. (H.); — 2) die Stechwinde (smilax aspera), Medolin (Ist.)-Erj. (Torb.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opotíkanje, n. 1) das Vorwerfen, Jan. (H.); — 2) das Straucheln, das Stolpern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opravȋłnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad 1. opremiti, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

opȗst, m. 1) die Auflassung, Jan. (H.); — 2) die Unterlassung, Cig. (T.); odgovoren za vsak o., DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osẹ́kniti 1., -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osẹ́niti 1., -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oslȃda, f. 1) die Versüßung, Cig.; — 2) die Süßigkeit, die Lust, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osmák, m. 1) der Achtjährige, Habd.-Mik., Cig.; — 2) der Octavaner, Valj. (Rad); — 3) das Achtgroschenstück, C.; ein Achtsoldistück, Alas.; — das Achteimerfass, Cig., Jan.; — 4) prvi, zadnji o., erstes, letztes Mondesviertel, C.; — 5) der Achtelkreis, der Octant, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osǫ̑jnik, m. 1) die Schattengegend, C.; — 2) der auf der Schattenseite Wohnende, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Dachvorsprung, Jan. (H.); — die Hutkrämpe, Jan.; — 2) = ostrešje, die Dachung, Jan.; — 3) = klonica, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostrmíti, -ím, vb. pf. 1) steil machen, Jan. (H.); ostrmljen, geböscht, Cig. (T.); — 2) o. se, hangen bleiben (von einem gefällten Baume), C.; — prim. ostrmeti 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ostrvíca, f. dem. ostrv 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osvȃjati, -am, vb. impf. ad osvojiti; 1) sich zueignen, usurpieren, erobern, nk.; — 2) o. se, sich frei machen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osvẹdočíti, -ím, vb. pf. 1) o. kaj, von etwas Zeugnis geben, Jan. (H.); — 2) überzeugen, C.; — tudi: osvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osvobodníca, f. 1) die Befreierin, Cig.; — 2) osvobǫ̑dnica, der Lassbrief, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otès, -tę́sa, m. 1) die Behauung, Jan. (H.); — 2) die Bildung, Cig., C., Kos.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otrẹ́pati 3., -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) zittern: noge mi otrepajo od trudnosti, Npes.-Vraz; — 3) schütteln, Bes.; — z repom o., schwänzeln, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pastȋrstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži (Goriš.)-Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče-Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ̑nezən, -zna, adj. 1) Münz-, Geld-, Mur., Cig.; penezno edinstvo, die Münzeinheit (zwischen zwei Staaten), Cig. (T.); — 2) geldreich, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ̑neznica, f. 1) das Münzamt, Jan.; — 2) die Casse, h. t.-Cig. (T.); — die Geldtasche, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pepę̑last, adj. 1) aschenförmig; aschfarbig; — 2) mit Asche bestreut, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹtelȋnčək, -čka, m. dem. petelinec; 1) ein kleiner Hahn; — 2) der aufrechtstehende Theil des weiblichen Kopftuches: peča z bahatim petelinčkom, LjZv.; — 3) der Schlickkrapfen, Cig.; — 4) das Backrädlein, Cig.; — 5) ime raznim rastlinam: eine Art Knabenkraut o. Ragwurz (orchis albida), Cig.; — die Klatschrose (papaver rhoeas), Cig.; — der Hundszahn (erythronium dens canis), C.; — der Erdrauch (fumaria), Medv. (Rok.); — die Erdscheibe (cyclamen), Jan. (H.); — pl. petelinčki, die Bärentatze (clavaria flava), Ip.-Erj. (Torb.); tudi: der Hornklee (lotus corniculatus), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

petíca 2., f. 1) die Fünf, Jan. (H.), nk.; — die Quinte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das ehemalige Fünfgroschen- oder Fünfzehnkreuzerstück; stara petica, stara resnica, Slom.-C.; šmarijne petice, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pisȃłnik, m. 1) der Griffel, DZ.; — 2) das Schreibepult, Jan., DZ.; stojni p., das Stehpult, Jan. (H.); — der Schreibeschrank, der Secretär, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plȃska, f. 1) das Klatschbrett (die Patsche, die Pritsche), Jan. (H.); — 2) lopata na veslu, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plésti, plétem, vb. impf. 1) flechten; kite, vence, mreže p.; konju rep p.; plot p., einen Zaun flechten; — (lonce p., Töpfe mit freier Hand ohne die Töpferscheibe verfertigen, Gor.); — 2) stricken, Mur., Cig., Jan., C., nk.; = z iglo p., Cig.; nogavice p., Cig.; — 3) jezik se mu plete (= zapleta), er stößt mit der Zunge an, Cig.; — p. se v kaj, sich in etwas mengen, Jan.; — p. se, mühsam gehen: pletem se, kamor mi oko sveti (o starem psu), Vrt.; — 4) ausspinnen, anzetteln, Cig., Jan.; zvijače p., Jan., C.; laže p. z jezikom, Lügen schmieden, Škrinj.; nekaj se plete, es wird etwas angezettelt, jvzhŠt.; — govor, govorica se plete o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, Jurč., Erj. (Izb. sp.); — p., kakor bi otrobe vezal, ein Kauderwälsch reden, Cig.; — norčije p., Possen reißen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pletȋvọ, n. 1) das Geflecht, Z.; čutnično p., Cig.; — das Gewinde, Jan.; — 2) die Strickerei, die Strickarbeit, Z., Vrt.; — das Strickgarn, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plȋtvica 2., f. dem. plitva 1); ein flaches Fahrzeug, die Plätte, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plǫ́ča, f. 1) die Platte, Valj. (Rad), nk.; ein flacher Stein, Štrek.; — die Platte (bot.), Cig. (T.); das Krautblatt, Jarn., C.; (kor.-nem. ploutsche); — eine flache Schüssel, Cig., C.; — die flache Klinge (z. B. eines Degens), Guts., Mur., Cig., Jan.; — 2) = pločevina, das Blech, Jan. (H.); — 3) die Plateiße (platessa vulgaris), Jan., Erj. (Z.); — tudi: plóča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plǫ́ha 3., f. 1) die Fläche, h. t.-Cig. (T.), Žnid.; — 2) das Flötz, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pocvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. 1) absengen, Jan. (H.); — 2) p. se, sich infolge des Versengens krümmen, (počv-) C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.-Navr. (LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild (min.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen (mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podlȃga, f. 1) = podloga, die Unterlage, Mur., C.; — das Futter (eines Kleides), Cig., Jan.; — die Grundlage, Cig., Jan., nk.; podlago dajoč, grundlegend, Cig. (T.); — die Base (chem.), Vrtov. (Km. k.); — 2) pódlaga, das Unterlegen, Št.-Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) unterliegen, C., nk.; države so podlegle turškemu vazalu, Zv.; — 2) unterteufen (mont.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) unterhalb anschmieren oder darunter schmieren; podmazan jezik imeti, zungenfertig sein, Levst. (Zb. sp.); unterhalb anstreichen, grundieren, Jan. (H.), nk.; — 2) p. koga, jemanden mit Geschenken bestechen, Cig.; podmazan hvalivec, ein gedungener Lobredner, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podmẹ̑na 1., f. der Austausch, die Unterschiebung, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podmèt 2., -mę́ta, m. 1) der Einschlag nach innen (bei Kleidern), bes. der untere Saum am Weiberkittel, Mur., C.; p. si boš poblatila, C.; — 2) das Unterfutter, ogr.-C.; — das Futterleder, (pódmet) Danj.-Valj. (Rad); — 3) das Subject (phil., gramm.), h. t.-Cig. (T.), Lampe (V.); — (= predmet: p. tragediji, Levst. [Zb. sp.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podmę̑tək, -tka, m. 1) die Watte, Rib.-Cig.; podmetki, Wattierungen, C.; — 2) das Unterschiebsel, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podołžíti 1., -ím, vb. pf. = podaljšati, verlängern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podpọ̑rje, n. coll. 1) die Stützen: p. rudnika, die Grubenzimmerung, h. t.-Cig. (T.); — 2) neka otročja bolezen (kadar težko dihajo o premembi vremena), C., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podrę̑dək, -dka, m. = 1. podredba, die Unterordnung, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podrejeník, m. 1) der Subordinierte, SlN.; — 2) = podrejen stavek, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podrẹ́zati 1., -rẹ̑žem, vb. pf. unterschneiden; s koso travo p., Danj. (Posv. p.); konju rep p., Cig.; konju kopito p., dem Pferde den Huf beschneiden (auswirken), Jan. (H.); čebele p., die Bienen schneiden (zeideln), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podrǫ́biti 2., -im, vb. pf. 1) einsäumen, Jan. (H.); — 2) p. drevo = podreti, posekati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podròv, -róva, m. 1) die Untergrabung, Z.; — 2) ein unterirdischer Canal, Zora; p. pri cesti, der Durchlass, Levst. (Cest.); der Tunnel (z. B. unter einem Flusse), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podsàd, -sáda, m. 1) = nasad, zum Dreschen ausgelegte Garben, C.; — 2) = leglo, das Geheck, die Hecke, Cig.; — 3) = podsed 2), der Erdfall, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podvòd, -vǫ́da, m. 1) die Subsumtion, Cig. (T.); — 2) der Betrug, Mur., V.-Cig., Jan., Danj.-Mik.; — 3) die Kuppelei, Jan. (H.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) verführen, C.; — betrügen, Z.; — 2) kuppeln, Jan. (H.); (prim. hs. podvoditi vb. impf. kuppeln).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podvȓženəc, -nca, m. 1) = podvrženik, Jan. (H.); — 2) ein unterschobenes Kind (Knabe), Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

podvȓženka, f. 1) die Unterworfene, Jan. (H.); — 2) ein unterschobenes Kind (Mädchen), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poganjȃvka, f. 1) die Treiberin, Jan. (H.); — 2) die Treibstange, Cig.; die Pleuelstange, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.-Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.-Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pokotína 1., f. der Spalt, der Sprung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Kluft, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pokváriti, -im, vb. pf. 1) beschädigen, verderben, verschlechtern; p. orodje; p. si želodec; p. vino; p. se (= zdravje si p.) na potovanju; vse p., alles verpfuschen; p. komu veselje, jemandem die Freude verderben; p. otroka, ein Kind moralisch verderben; — 2) entjungfern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomẹ́stən, -stna, adj. 1) städtisch, Jan. (H.); — 2) Local-, local, C., DZ., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomòł, -móla, m. 1) das Hervorragen: vesni p., die Hangvorschwebe, Telov.; — 2) das Hervorragende: der Vorsprung, Šol., Nov.; der Söller, C.; pl. pomoli, der Balkon, Cig., Jan., Gor.; — das Ausgehende (mont.), Cig.; — die Apparition (astr.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pomúzgati, -am, vb. pf. 1) zerquetschen, Z.; — 2) aussaugen, Jan. (H.); — prim. muzgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponȃšanje, n. 1) die Haltung, die Action (z. B. eines Schauspielers), Cig.; p. s telesom, das Geberdenspiel, Cig. (T.); — 2) das Betragen, die Aufführung, Cig., C., nk.; biti veličastnega ponašanja, Cv.; — 3) das Gepränge, Cig.; — das Prunken, Jan. (H.); — 4) der Stolz, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) veruntreuen, nk.; (po nem.); — 2) p. se, untreu werden, Jan. (H.); — den Glauben verleugnen, Z., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ponevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. 1) verdrießlich machen, Jan. (H.); p. se, mürrisch werden, Z.; — 2) unglücklich machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popȃdnik, m. 1) der Ergreifer, der Packer, Cig., DZ.; — 2) der Raffzahn, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popáljati, -am, vb. impf. ad 1. popaliti, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

popítati 2., -pȋtam, vb. pf. 1) beim Mästen verbrauchen, Z.; — 2) ein wenig mästen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poprę́nka, f. 1) der Pfefferkuchen, Cig.; — 2) = poprenjak, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

porę̑dnica, f. 1) die Muthwillige, die Boshafte; — 2) die Ordinate (math.), Jan., h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

posę̑bica, f. = posebnica 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pósəłstvọ, n. 1) die Gesandtschaft, die Botschaft, Cig., C., Pohl., ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Hausdienerschaft, DZ.; — 3) das Dienstbotenwesen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poskǫ̑čək, -čka, m. 1) der Aufsprung, C.; — 2) die Sporenschleuder (bot.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Aufsprung, der Sprung; teliček poskuša prve poskoke, Str.; — das Hüpfen (pri telovadbi), Cig. (T.); vaje v poskoku, Telov.; — godci godejo na poskok (spielen lustige Tanzweisen), Erj. (Izb. sp.); — 2) die Springfeder, h. t.-Cig. (T.); — 3) neki hrošč (elater segetis), Erj. (Z.); — der Springer, eine Art Eidechse, Jarn.; — poskoki, nekake pticam podobne pošasti, Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

poštẹvína, f. 1) die Multiplication, C.; — 2) = poštevanec, der Multiplicand, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potȃja, f. 1) die Geheimhaltung, Jan., C.; v potaji imeti, geheimhalten, Jan.; — 2) das Versteck, C.; — 3) = potajba, die Verstellung, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potapljȃvka, f. 1) die Taucherin, Jan. (H.); — 2) mala p., die Käferente (colymbus minor), Cig.; — 3) das Gesenk (am Netz), Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

potrẹ̑bščina, f. 1) die Bedürftigkeit, die Noth, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Bedarf, das Erfordernis, Cig., Jan., nk.; — potrebščine, die Requisiten, Jan., Cig. (T.), nk.; p. za gospodarstvo, der fundus instructus, DZ.; pristojne potrebščine, das Zugehör, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

použítən, -tna, adj. 1) Consumtions-, Cig.; použȋtnọ mesto, der Verbrauchsort, DZ.; použitno blago, der Consumtionsartikel, Cig.; — 2) užiten, genießbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povezáč, m. 1) der Garbenbinder, Cig.; — 2) (trak) p., das Wiegenband, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povę̑znica 1., f. die Wagenbindkette, C.; der Strick am Heuwagen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prahǫ́vnica, f. = 1. prašnik 2), das Pulverhorn, der Pulverbeutel, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prȃskavəc, -vca, m. 1) einer, der kratzt, der Kratzer, Cig.; — 2) saurer Wein (Krätzer), Cig., C.; — 3) das Reibzündhölzchen, M.; praskavci, Fulminate (chem.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.-Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prebirȃtəv, -tve, f. = prebiranje 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prẹ̑čnjak, m. 1) der Querbalken, Vrt.; — 2) die Radspeiche, Jan. (H.); — 3) der Querzahn, Cig. (T.); — 4) der Querweg, der Seitenweg, C.; — 5) das Vorhaus, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

predlǫ́žən, -žna, adj. 1) Vorlage-, Jan. (H.); — 2) Präpositions-, präpositional, Jan.; — 3) vorschlägig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregátiti, -im, vb. pf. 1) verstopfen, C.; — verhindern: nakanjenje p., C.; — 2) überschoppen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregìb, -gíba, m. 1) das Biegen, die Biegung, Cig.; — 2) die Regung, M.; — 3) der Bug, die Beuge, Cig., Jan., Cig. (T.); kot pregiba, der Biegungswinkel, Cig. (T.); — 4) das Gelenk, Mur.; v pregibih, in den Gelenken, Z.; bes. der Kniebug, C.; črevlji do pregiba, Jurč.; petni p., die Fußbeuge, h. t.-Cig. (T.); — 5) die Einbiegung, Cig. (T.); die Falte, Mik.; — die Lage (bei der zusammengelegten Leinwand), C.; — 6) = pregiba, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregibáłən, -łna, adj. 1) beweglich, Jan. (H.); — 2) flectierend: pregibȃłni jezik, die Flexionssprache, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregláditi, -glȃdim, vb. pf. 1) überglätten, Jan. (H.); — 2) von neuem glätten: umbügeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregrẹ́tje, n. 1) die Durchwärmung; — 2) die zu große Erhitzung, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prehǫ̑dnik, m. 1) der Passagier, Cig.; — 2) der Übergänger, Cig., C.; — 3) der Vorläufer, C.; — 4) = prehodni ali prehajalni glagol, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prekadíti, -ím, vb. pf. 1) durchräuchern; p. meso; prekajeno meso; p. oblačila; — mit Rauch abtreiben, Cig.; p. čebele, Cig.; — 2) zuviel räuchern, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preklásti, -kládem, vb. pf. 1) umladen, Jan. (H.); — 2) überfüttern, Z.; (prim. klasti).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) durch Abästen putzen: p. drevesa; — 2) pot si p., durch Abhauen der Äste sich einen Weg bahnen, Jan. (H.); — 3) durchfuchteln, durchprügeln: p. koga, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preklòn, -klóna, m. 1) der Bug, Jan. (H.); — 2) die Peripetie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prelȃgati, -am, vb. impf. ad preložiti; 1) anderswohin legen, umlegen; umladen; drva p. s potrtega voza na drug voz; — auf eine andere Zeit bestimmen, verlegen, verschieben; — erleichtern: p. komu, C.; — 2) übertragen: od grškega na slovensko pismo p., Vrt.; — übersetzen: p. na slovenski jezik, Levst. (Nauk), nk.; — 3) p. knjige s papirjem, Bücher mit Papier durchschießen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prelìv,* -líva, m. 1) der Durchguss, Cig.; — 2) der Durchlass für Wasser, Jan. (H.); — die Meerenge, Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) barvni p., das Farbenspiel, Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prelǫ́žən, -žna, adj. 1) Verlegungs-, Vertagungs-, Jan. (H.); — 2) prẹ́ložən, brach, nicht bebaut, Lehde-, Mur., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premẹ́tati 2., -mẹ̑tam, vb. impf. ad 1. premesti, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premȋsełnost, f. 1) die Bedachtsamkeit, Z.; — 2) = premislivost, das Reflexionsvermögen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

premȋslək, -sləka, (-səłka), m. 1) die Überlegung, die Erwägung; premislek je boljši nego dan hoda, Jurč.; s premislekom, mit Vorbedacht, Jan.; z dobrim premislekom, wohlweislich, Jan. (H.); brez premisleka, unüberlegt, Cig.; v p. vzeti, in Erwägung ziehen, DZ.; na p. dati komu kaj, jemandes Erwägung etwas anheimstellen, Cig.; v premislekih biti = premišljevati, Jurč.; — 2) die Sinnesänderung, Cig., Jan., Valj. (Rad); vsak dan ima deset premislekov, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepàs, -pása, m. 1) der Gurt, Jan.; p. za ježo, der Reitgurt, Cig.; — das Gurtgesims, h. t.-Cig. (T.); — 2) die Schürze, Cig., Kr.; (prim. predpas).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prepǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. 1) durch und durch springen oder bersten, Jan. (H.); = p. se, Cig.; — 2) anbrechen: jutranja zarja prepoči, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

preskrbnína, f. 1) die Versorgungsgebür, die Verpflegskosten, DZ., Nov., Levst. (Pril.); — der Versorgungsgenuss: prositi si preskrbnine, Levst. (Nauk); vdove uradnikov imajo pravico do preskrbnine, Nov.; — 2) die Besorgungsgebür, die Provision, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prespáti, -spím, vb. pf. 1) durchschlafen; celo noč p.; vso pot prespati na vozu; mašo p. v cerkvi; zimo p., einen Winterschlaf halten, Jan. (H.); — ausschlafen: p. jezo, zobobol, Kr.; — 2) p. se, ein wenig ausschlafen; prespal se bo, pa bo zopet trezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prestǫ́pən, -pna, adj. 1) beweglich: prestǫ̑pni prazniki, Cig.; — Schalt-: prestopno leto, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) überschreitbar, übersteigbar, Cig., Jan.; — 3) Übertretungs-, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prestrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. 1) durchgerben, durchbeizen, Cig., Jan.; kožo dobro p., Cig.; — durchprügeln, Jurč.; — 2) umgerben, Jan. (H.); — 3) umformen, Jan.; — einen Schacht mit frischem Holz bekleiden, auswechseln, Cig.; — reformieren, C.; — verändern: sreča človeka prestroji, Jan. (Slovn.); — 4) zu sehr beizen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pretvȃra, f. 1) die Verstellung, Jan. (H.); — 2) die Grimasse, C.; — die Caricatur, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevàł, -vála, m. 1) der Umsturz, der Burzelbaum, Cig.; — 2) (fig.) der Übergang, Cig.; der Umschwung, Cig., Jan., C.; — 3) = kraj, kjer se svet prevali: der Bergrücken, die Anhöhe, Jan., C., Dol.; der Rücken an einem Straßenquergraben, C.; — 4) der Abfall des Wassers von der Höhe, Cig.; der Katarakt, C.; die Stromschnelle, Jan. (H.), Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevedríti, -ím, vb. pf. 1) wieder heiter machen, aufheitern; nebo p.; — p. se, sich aufheitern; prevedrilo se je, es hat wieder aufgehört zu regnen; — p. koga, jemanden wieder heiter stimmen, Ravn.-C.; — aufklären, Jan.; — witzigen, Fr.-C.; — 2) das Aufhören des Regens unter einer Bedachung abwarten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prevrẹ́vati, -am, vb. impf. ad 1. prevreti, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prezrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. 1) überblicken, übersehen, Jan. (H.); — 2) nicht beachten, übersehen, Cig., Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prhȃlica, f. 1) die Haarschuppen, vzhŠt.-C.; — 2) die Loderasche, Jan. (H.); — das zarte, staubige Kalkpulver, Fr.-C.; — 3) der Staubregen, das Nebelreißen, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

priblǫ́diti, -im, vb. pf. 1) irrend kommen, Jan. (H.); — 2) faselnd kommen, M.; — 3) = k oblodi pridejati, nachträglich zum flüssigen Schweinefutter mengen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

príča, f. 1) (die Gegenwart): pri tej priči, sogleich, augenblicklich; Dušo pri ti prič' spusti, Npes.-K.; V ti priči se prikaže Bogomila, Preš. = pri priči, Trub., Npes.-Schein., Zora; = to pričo, Vrtov.; = k priči, vzhŠt.; — v pričo, in Gegenwart; v pričo biti, zugegen sein, (pogl. vpričo); = na pričo biti, Jurč.; — 2) die Zeugenschaft, das Zeugnis, C.; pričo dajati, Zeugnis geben, Krelj; na pričo imamo apostole, Krelj; na pričo biti, da —, zum Zeugnis dienen, dass —, Krelj; na pričo poklicati, Zora; na pričo iti, Z.; — 3) der Zeuge; pričo pripeljati; priče imeti, da —; za pričo biti komu; s pričami dokazati; priče zaslišati; kriva priča, ein falscher Zeuge; — 4) die Parabel, das Märchen, die Erzählung, Jan. (H.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pridojíti, -ím, vb. pf. 1) saugen lassen, Jan. (H.); — 2) noch saugen lassen; — 3) ein fremdes Kind zur Brust nehmen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prigòn, -gǫ́na, m. 1) der Zutrieb, Cig.; der Auftrieb (des Viehes), Jan. (H.); — die Einbringung (z. B. von Verbrechern), Cig.; — 2) der Antrieb, die Aneiferung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.-Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.-Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.-C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.-C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prikazováti, -ȗjem, vb. impf. ad prikazati; 1) (Theaterstücke) aufführen, auf der Bühne darstellen, h. t.-Cig. (T.); prikazujoče umetelnosti, darstellende Künste, Cig. (T.); — 2) p. se, zu erscheinen pflegen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče-Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)-Erj. (Torb.); (die Klebeauster, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prilómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) verbrechen (= vorne etwas abbrechen): p. šibo, Cig.; anbrechen, Jan. (H.); — 2) p. v hišo, mit der Thüre ins Haus fallen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

primę́rən, -rna, adj. 1) verhältnismäßig, Cig., Jan.; relativ: primerna visokost, Jes.; specifisch (phys.): primerna težkota, Cig. (T.); — 2) im richtigen Verhältnis stehend, angemessen, entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; primerno besedo najti, den rechten Ausdruck finden, Cig.; — 3) vergleichbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

primerjȃtəv, -tve, f. 1) die Vergleichung, Jan.; die Collationierung, Jan. (H.); — 2) (gramm.) = stopnjevanje, die Comparation, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

priprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) vorbereiten, Jan. (H.); — 2) = pomagati: pripremite malo! Dol.; — 3) živino p. = drugemu pastirju jo izročiti, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

príredən, -dna, adj. 1) geschickt: p. k vsacemu delu, Vrt.; — 2) (gramm.) prirę́dən, beiordnend, Jan.; beigeordnet, coordiniert, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

priredíti 2., -ím, vb. pf. 1) herrichten, adaptieren, Jan., Cig. (T.), C., nk.; p. za tisk, für den Druck vorbereiten, Cig. (T.); (Erze) aufbereiten, Cig. (T.); — vorkehren, veranlassen, (prirę́diti) Levst. (Nauk); — veranstalten, arrangieren, nk.; p. veselico; — 2) coordinieren (gramm.), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prirǫ́biti, -im, vb. pf. 1) am Ende abhauen, absägen, abklötzen, Cig.; — 2) beim Einsäumen annähen, ansäumen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prirodíti, -ím, vb. pf. 1) hinzugebären, Cig.; — 2) (Früchte) hervorbringen, C.; — 3) prirojen, angeboren; to mu je prirojeno; prirojena hiba; — prirojeni greh = izvirni greh, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prislúžən, -žna, adj. 1) den Verdienst betreffend, Verdienst-, Jan. (H.); — 2) fähig zu verdienen, erwerbsfähig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritəkníti, -táknem, vb. pf. 1) dazustecken, beistecken; — anstecken: z iglo p. kaj, Cig.; — anfügen, hinzufügen, Cig., Jan., M.; beiflicken, Cig.; — pritaknjen, subjunctiv (gramm.), Jan. (H.); — p. komu kaj, jemandem etwas anhängen (fig.), andichten, Cig., M.; p. komu madež, C.; — einstreuen, einfließen lassen (in eine Rede), Cig., Jan., Zora; hudo besedo p., Z.; — p. se, (unwillkommenerweise) sich zugesellen, sich anflicken, Cig.; hudoba se je priteknila, der Böse hat dabei Einfluss gehabt, Z.; prisad se je priteknil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — p. se kam, irgendwo eine Unterkunft sich verschaffen, Z.; — dazwischen kommen, mit unterlaufen, Cig.; nekaj se je priteknilo, Cig.; — 2) p. se česa, etwas anrühren, Cig., C., M., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pritihotápiti, -tȃpim, vb. pf. 1) still herangeschlichen kommen; — 2) erschmuggeln, erschleichen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

próhod, -hǫ́da, m. 1) feierlicher Zug, die Procession, C.; — 2) der Durchgang, Šol., Levst. (Pril.); — der Corridor, C.; — der Gang, der Canal, Erj. (Som.); der Darmcanal, h. t.-Cig. (T.); zračni prohodi, Luftgänge, Lufthöhlen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

proizvésti, -védem, vb. pf. 1) ableiten, Jan. (H.); — 2) schaffen, producieren, Cig. (T.), Zora; — 3) ausführen, executieren, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein (min.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rámast, adj. 1) armförmig, Cig., Jan.; — 2) = ramat, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.-M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.-M.; — 2) horizontal machen, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razdirljìv, -íva, adj. 1) parteisüchtig, Jan. (H.); — 2) = razrušen, zerstörbar, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razlǫ̑žba, f. 1) die Auslage, die Ausstellung, Jan. (H.); — 2) die Darstellung, die Erklärung, Cig. (T.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razmę́rən, -rna, adj. 1) verhältnismäßig, Cig., Jan., nk.; — 2) Verhältnis-: razmę̑rni račun, die Verhältnisrechnung, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razpòr,*** -póra, m. 1) die klaffende Öffnung, die Spalte, der Schlitz, Mur., Mik.; — der Erdschlund, Jan. (H.); — 2) der Zwiespalt, der Zwist, der Streit, Cig., Jan., Mik., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razpoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) klar erkennen, Mur.; natanko razvideti in razpoznati, einen klaren Einblick gewinnen, Levst. (Nauk); r., kakšna je bolezen, Levst. (Nauk); — r. se, sich orientieren, Jan. (H.); — 2) unterscheiden, Mur., Cig., Jan.; r. kaj od česa, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razredíti 1., -ím, vb. pf. reihen, ordnen, classificieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — r. se, sich in Ordnung stellen, sich rangieren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razsȋpnica, f. 1) (leča) r., die Zerstreuungslinse, Žnid.; — 2) die Verschwenderin, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razsǫ́dən, -dna, adj. 1) Entscheidungs-: razsǫ̑dnọ sodišče, das Erkenntnisgericht, Cig.; razsodni možje, die Schiedsmänner, die Schiedsrichter, Cig.; — entscheidend: razsodni žreb, Levst. (Zb. sp.); razsodni čas, die Krisis, Jan. (H.); — 2) urtheilsfähig, einsichtsvoll, Cig., Jan., DSv., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztòk, -tǫ́ka, m. 1) die Wasserscheide, Jan., h. t.-Cig., C.; — 2) das Antimon, Cig. (T.), Erj. (Min.), Levst. (Nauk), DZ.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztopína, f. 1) die geschmolzene Masse, Jan. (H.); — 2) das Aufgelöste, die Lösung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.-Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče-Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rẹ̑pnjak, m. 1) der Rübentopf, Mur.; — 2) die Rübengrube, Jan. (H.); — 3) = repnik 5), der Hänfling, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

resǫ̑vje, n. coll. = resje 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

risȃłnica, f. 1) das Reißbrett, Jan.; — 2) der Zeichensaal, Jan. (H.); — die Zeichenschule, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.-Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rọ̑govəc, -vca, m. 1) der Hornstein, Cig. (T.), C.; — 2) das Kerat, das Hornsilber, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rogovȋłəc, -łca, m. = rogovilež 1), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rokȃvnica, f. 1) das Manipel (beim Messgewand), Burg.; — 2) ein kurzer, enger Muff, der Stauch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sablják, m. 1) der Säbelmann, Jan. (H.); — 2) der gemeine Schwertfisch (xiphias gladius), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel (mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sedəmdesetlẹ̑tnica, f. 1) die Siebzigjährige, Jan. (H.); — 2) das 70jährige Jubiläum, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skládən, -dna, adj. 1) synthetisch, Cig. (T.); — 2) durch Beiträge bewirkt: sklȃdne gosti, das Picknick, Cig.; — Concurrenz-, Nov.; skladni okraj, der Concurrenzbezirk, Levst. (Cest.); skladna cesta, die Concurrenzstraße, Levst. (Cest.), Nov.; skladna združba, der Concurrenzverband, Levst. (Pril.); — 3) zusammenlegbar: skladna miza, der Klapptisch, Cig.; skladna postelja, die Bettbank, der Bettkasten, Cig.; — skladni koledar, der Blockkalender, nk.; — skladni del, der Bestandtheil, Cig.; — vereinbar, Mur., Cig.; — verträglich (congruens), (phil.), Cig. (T.); — 4) übereinstimmend, harmonisch, einklängig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skladno ubran, harmonisch gestimmt, nk.; congruent (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — zusammenhängend, Jan. (H.); — 5) schichtig, Cig.; — 6) Niederlags-, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sklicati 3., -klȋčem, vb. pf. 1) aufrufen, errufen: s. spečega, komaj sem ga sklical, Cig.; težko ji je bilo sklicati me, LjZv.; — 2) s. se, sich berufen, Jan. (H.); — (nam. vzk-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. (vzhŠt.)-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slȃvnica, f. 1) das Geburts- oder Namensfest, Podkrnci-Erj. (Torb.), na Pivki (Notr.); (prim. slavina); — 2) die Hymne, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

službeník, m. 1) der Diener, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Rituale, SlN.; — die Dienstordnung, das Dienstreglement, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel (min.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.-C., Kr.-Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smrdúlja, f. 1) die Stinkerin, Jan. (H.); — 2) = smrdlja, Z.; — 3) eine stinkende Tabakspfeife, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.-C.; — 3) die Pumpe, h. t.-Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

solílọ, n. 1) das Salzen, Cig.; — 2) das Salzwerk, die Saline, Cig. (T.); pl. solila, das Salzwerk, Jan.; (das Salzkammergut, Naprej-C.); — 3) die Salzlecke (für Schafe), Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spomeníca, f. 1) die Denkschrift, das Memorandum, Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) = spominska knjiga, das Erinnerungsbuch, das Denkbuch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spomȋnščica, f. 1) die Denkmünze, Jan. (H.); — 2) das Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Vrsno-Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.-Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal (gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spuščȃj, m. 1) s. (glasa), die Senkung (der Stimme), Jan. (H.); — 2) die Thesis (in der Metrik), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.-Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stávən, -vna, adj. 1) Stellungs-: stȃvna komisija, DZ.; — 2) Einlage-: stavni listek, der Einlageschein, Cig.; — 3) fix (math., phil.), Cig. (T.); stavna pomisel, fixe Idee, h. t.-Cig. (T.), Raič (Let.); — positiv (math., phil.), C., Cig. (T.); stavna elektrika, positive Elektricität, Cig.; — 4) = postaven, gesetzt, ernst, C., Z.; — 5) = stavben, Bau-, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stereotīpnica, f. 1) stereotipni presnetek, der Abklatsch, Cig. (T.); — 2) die Stereotypdruckerei, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stìk, -tíka, m. 1) die Zusammenfügung, das Gefüge, die Verknüpfung, die Verkettung, Cig.; očetova skrb se vidi iz vsake prigodbe, iz celega njih stika še lepše, Ravn.; der Zusammenhang: v stiku biti, zusammenhängen, Cig. (T.); posamezno besedo izpuliti iz stika in zveze, Str.; der Context, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Fuge, Cig., Jan., Erj. (Z.), Gor.; — die Naht (anat.), Cig.; zaklinski s. (na lobanji), die Ypsiloide, Jan. (H.); — 3) der Berührungspunkt, Cig. (T.); — 4) = stika, 4), der Anschluss: s. kake železnice z drugo, DZ.; — 5) der Reim, Mur., Jan., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stòk 1., stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stółəc, -łca, m. dem. stol; 1) das Stühlchen, (stołə̀c, Cv.); ponočni s., der Leibstuhl, Jan. (H.); — božji s., der Regenbogen, Mur., Cig., Zv., Št.; — 2) der Geigensattel, C.; — 3) der Zwickel, C.; — 4) s. Matere božje, das Leinkraut (linaria), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stolẹ̑tnica, f. 1) die Hundertjährige, Jan. (H.); — 2) die hundertjährige Feier, die Säcularfeier, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stǫ̑tnica, f. 1) die Hauptmannsfrau, Jan. (H.); — 2) die Hundertguldennote, Svet. (Rok.); — 3) neka stonoga: der Steinkriecher (lithobius sp.), Solkan-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stožę́r, m. 1) der Schoberstock, C., Z.; die Hüfelstange, ogr.-C.; — 2) der Windebaum, V.-Cig., Jan.; der Spießbaum (senkrechter Baum am Göpel) (mont.), Cig.; — 3) der übersetzbare Pfahl, in welchem der Schleifstein der Schnitterinnen steckt, C.; — 4) eine Art Leuchter aus Draht, Vodice (Gor.)-Svet. (Rok.); — 5) die Thürangel, Jan., Mik.; — 6) živčni s., der Achsencylinder der Nervenfaser, Erj. (Som.); — 7) = tečaj, der Pol (math., astr., phys.), h. t.-Cig. (T.); — 8) (psovka) der Tölpel, ein träger Mensch, C.; — tudi: stóžer, -žę́ra, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strastljìv, -íva, adj. 1) = strasten, Mur.; — 2) pathetisch, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strẹ̑łəc, -łca, m. 1) der Schütze, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; strelci z "lokmi" (loki), Dalm.; majhni strelec David, Trub.; deželni strelci, die Landesschützen, Levst. (Nauk); strelci, Jäger (beim Militär), nk.; raztreseni strelci, die Plänkler, Jan. (H.); — 2) der Schützfisch (toxotes iaculator), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

strẹ́ti 2., -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) zermalmen, zerbrechen; oreh s.; s kolesom s., rädern, Jan. (H.); — s. se, zerbrechen (intr.): kolo se je strlo; — strt, zerknirscht, Cig. (T.); — 2) zusammenreiben, zerreiben, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.