habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

habilitácija -e ž, pojm. (á) postopek za ~o; ~ invalidov |usposabljanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

habilitácija – glej habilitȋrati

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.