halucinogén -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je med uživalci drog najpogosteje uporabljani halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši E ↑halucinogéni

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

halucinogéni -a -o prid. (ẹ̑) psiht.
ki povzroča halucinacije: halucinogene droge; halucinogene gobe; halucinogena snov; Med lončeno posodo so arheologi odkrili tudi halucinogeni kaktus, druge halucinogene rastline, pripomočke za drogiranje in celo mumijo šamana z zelišči E ← nem. halluzinogen iz (↑)halucin(írati) + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nôriSSKJ -a -o prid. (ó)

nôre góbe -ih gób ž mn. (ó, ọ́ ọ̑) pog.
halucinogeno mamilo iz posebne vrste gob, zlasti rodu Psilocybe; gobica (1): Član gobarskega društva nam je povedal, da halucinogene nore gobe, ki jih je posušene mogoče kupiti v amsterdamskih lokalih, rastejo tudi pri nas

nôre kráve -ih kráv ž mn. (ó, á ȃ) pog.
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija: Kopičenje nesreč, kot so suša, toča, nore krave, parkljevka in slinavka, neizplačevanje subvencij, kasnitev povračil na področju kmetijstva so do skrajnosti zaostrili že tako težek položaj našega kmeta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.