foraminífera in foraminifêra -e ž (ȋ; ȇ) nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
híšica -e ž (í) - 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod - 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
- 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kávri -ja m (ȃ) zool. polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, Cypraea moneta: majhni kavriji / okrog vratu je imel obešene svetleče kavrije hišice kavrijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kotáč -a m (á) knjiž., redko - 1. kolo (pri vozu): bližal se je voz, škripaje s kotači
// skuter: kotač je bil najprimernejše prevozno sredstvo za patrulje - 2. zvitek, kolobar: na krovu so ležali kotači vrvi
♦ zool. polž s stožčasto hišico, Calliostoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
látvica -e ž (á) - 1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica
- 2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
letovíšče -a s (í) - 1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico
- 2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
lúknjičarka -e ž (ȗ) nav. mn., zool. morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mlákar -ja m (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
numulít -a m (ȋ) pal. izumrla morska pražival z apnenčasto hišico iz starejšega terciarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
počitnikováti -újem nedov. (á ȗ) publ. preživljati počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): počitnikovati na morju, ob jezeru / hoditi počitnikovat v počitniško hišico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
pólž -a [u̯ž] m (ọ̄ ọ́) - 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi
// goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže - 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži
- 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje
● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni
♦ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; muz. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ponížen -žna -o prid., ponížnejši (í ī) - 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje
- 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen
● ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna
// ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne - 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile
- 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok
ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
porcelánka -e ž (ȃ) knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke
♦ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
posedováti -újem nedov. (á ȗ) publ. imeti, zlasti zemljišče, nepremičnine: poseduje hišico, kos zemlje / poseduje še vse prejšnje lastnostiposedujóč -a -e: posedujoči sloji; sam.: nasprotja med posedujočimi in neposedujočimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
presŕčkan -a -o prid. (ȓ) ekspr. zelo ljubek: presrčkana deklica / presrčkan psiček / imajo majhno presrčkano hišico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
prilépek -pka m (ẹ̑) - 1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke
- 2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo
- 3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu
♦ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ptíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od ptiček: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico;
prepevala je kot ptička
● ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
rožén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi;
rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik
♦ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
rožíček -čka m (ȋ) - 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom
- 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke
● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek
♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
sódec1 -dca m (ọ̑) star. sodček: kupiti sodec piva, vina;
sodec z rumom;
zelje v sodcih;
valiti se kot sodec
♦ zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
sògradítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
svetílnik -a m (ȋ) naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo: svetilnik enakomerno utripa;
postaviti svetilnik;
svetilnik in obalne luči / morski, pristaniški svetilnik; pren., ekspr. biti komu svetilnik v temi
♦ um. pokopališki svetilnik kamnit ali zidan slop s hišico za večno luč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
svítek -tka m (ī) - 1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
- 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
// knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek - 3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
svítkast -a -o prid. (ī) podoben svitku: polž s svitkasto hišico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
tróblja -e ž (ọ̑) - 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: trobiti na trobljo; glas troblje; troblje in piščali / otroška troblja
// kar je po obliki temu podobno: z dlanmi je napravil trobljo pred usti; zviti časopis v trobljo / starinski gramofon s trobljo - 2. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: dati znak s trobljo; avtomobilska troblja
♦ med. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; zool. troblja velik morski polž z močno, stožčasto hišico, Charonia lampas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vpotegníti in vpotégniti -em dov. (ī ẹ́) potegniti kak svoj del vase: vpotegniti kremplje, lovke / letalo vpotegne podvozje v trup uvlečevpotegníti se in vpotégniti se potegniti se v svoje ogrodje: žival se vpotegne v hišico, lupino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrt: vrtna ograja / vrtni pridelek / vrtni škodljivec / vrtni nagelj; vrtne jagode gojene jagode, z debelejšimi sadovi; vrtna uta; vrtna miza; vrtne škarje / vrtna veselica
♦ bot. vrtni mak mak, iz mlečka katerega se pridobiva opij, Papaver somniferum; vrtni ognjič; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile; vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum; vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis; vrtna sadrenka pajčolanka; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina; vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zaklépnica -e ž (ẹ̑) zool. - 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae: zaklepnice živijo v gozdovih
- 2. apnenčasta ploščica, s katero ti polži zapirajo svojo hišico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zaklópka -e ž (ọ̑) - 1. knjiž. ventil: odpreti zaklopko / varnostna zaklopka
- 2. knjiž. loputa: zapreti linico z zaklopko; medeninasta zaklopka
// pokrov: dati na posodo zaklopko - 3. anat. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri: operirati zaklopke / aortna, srčna zaklopka
● knjiž. zaklopka pri puški zaklep
♦ muz. vsaka od priprav, zlasti pri pihalih, iz vzvoda in pokrovčka za odpiranje in zapiranje luknjic, da se spreminja višina tona; obrt. poklopec, ki se zapenja z gumbom ali pritiskačem; zool. polž s sploščeno ali stožčasto hišico, ki živi v stoječih ali počasi tekočih vodah, Valvata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í) - 1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las - 2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
- 3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
- 4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
zalízati se - 1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
- 2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
zalízan -a -o: zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.