blokátor -ja m (ȃ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.