štálaSSKJ -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
neurejen, neprijeten položaj: delati štalo; cela štala; Pri kraji avta so me zalotili policaji in mi naredili štalo E it. stalla 'hlev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 1