dezinficírati -am dov. in nedov. (ȋ) uničiti kužne klice, razkužiti: dezinficirati obleko, roke, vodo; vse hleve so morali dezinficirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

maršál -a (ȃ) 
  1. 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito
  2. 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal
    ● 
    ekspr. popotni maršal vodja potovanja
    ♦ 
    voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odplakovánje -a (ȃ) glagolnik od odplakovati: odplakovanje umazanije / vpeljati v hleve sistem odplakovanja / preprečevati odplakovanje zemlje s strmih pobočij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odvájati1 -am nedov. (ā) 
  1. 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
    // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
  2. 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili
    // fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
  3. 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene
  4. 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

potakníti in potákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. drugega za drugim dati, spraviti
    1. a) v zemljo: potakniti sadike; čebulčke je potaknila po sončni gredi / ekspr. fižol je potaknila kar med krompir posadila
    2. b) ekspr. kam sploh: grablje in vile so potaknili pod kopico
    3. c) ekspr. na različna mesta: listke z zapisi je potaknil po žepih / vojaki so konje potaknili v hleve po vasi; potakniti ostarele ljudi po domovih; vsi njeni otroci so se že potaknili po službah
  2. 2. drugega za drugim spraviti na razmeroma oster, koničast predmet: potakniti buče na kole; hrošče in metulje je potaknil na bucike
  3. 3. ekspr. poskriti: ključe je potaknila, da jih še sama ni več našla; otroci so se potaknili med grmovjem / se bo že kam potaknil skril
     
    ekspr. ne vem, kam se je potaknil kje je, kam je šel
  4. 4. vtakniti: ker se je branil, mu je potaknila bankovec kar v žep; potaknil je prst v smetano in pokusil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 5