hotél -a m (ẹ̑) najeti sobo v ~u; ~ A-kategorije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Bellevue -ja [belví] m z -em zem. i. (ȋ) |ljubljanski hotel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čèš [češ tudi čəš] domnev. člen. (ȅ; ə̏) Držal se je samozavestno, ~, jaz se ne bojim nikogar |kot bi hotel povedati|
čèš da [češ tudi čə̀š] domnev. člen. zv. (ȅ; ə̏) Zamudila je celo uro, ~ ~ je zašla v temi; Zagrozil jim je, ~ (~) naj se pazijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hotélček -čka m (ẹ̑) manjš.; poud. |hotel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Únion -a [ijo] m, stvar. i. (ȗ) |ljubljanski hotel|
únionski -a -o [ijo] (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

depandánsa -e ž (ȃ) hotel z ~o |s stransko stavbo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

garní.. tudi garní prvi del podr. zlož. (ȋ) garníhotél tudi garní hotél

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

garníhotél -a tudi garní hotél ~ -a m (ȋẹ̑) najeti sobo v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gránd.. tudi gránd prvi del podr. zlož. (ȃ) |velik| grándhotél tudi gránd hotél

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grándhotél -a tudi gránd hotél ~ -a m (ȃẹ̑) ~ Union

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hípermodêren -rna -o (ȋé; ȋé ȋȇ ȋé) poud. ~ hotel |zelo moderen|
hípermodêrnost -i ž, pojm. (ȋé) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izkázati tudi izkazáti -kážem dov. izkázanje in izkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ dohodke, izgubo; publ. Izkazali so večji promet kot lani imeli, dosegli; izkazati komu kaj ~ staršem ljubezen, spoštovanje
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se (á/á á) ~ ~ na tekmovanju, pri delu; izkazati se kot kaj ~ ~ ~ vojskovodja; izkazati se koga/kaj ~ ~ mojstra, moža, prijatelja; izkazati se kakšnega ~ ~ hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se pred kom Hotel se je izkazati pred dekletom postaviti; izkazati se z/s čim ~ ~ s potnim listom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lúksuzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) ~ hotel razkošen
lúksuzni -a -o (ȗ) uvoz ~ega blaga
lúksuznost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

modêren -rna -o; -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) ~ hotel; ~ pogled na vzgojo sodoben; ~ kmet napreden; biti zelo ~
modêrni -a -o (é) ~ čas sodobnost; ~e olimpijske igre
modêrni -ega m, člov. (é) največji talent med ~imi
modêrno -ega s, pojm. (é) pojmovanje ~ega; obleči kaj ~ega
modêrnost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nadálje1 čas. prisl. (á/ȃ) neobč.: Hotel je še ~ študirati naprej; Kaj sta se ~ pogovarjala, ne vemo potem, kasneje; Država bo ~ trgovala samo z zanesljivimi partnerji odslej, v prihodnje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nàjmanj3 tudi nájmanj in nàjmànj tudi nájmànj mer. prisl. (ȁ; ȃ; ȁȁ; ȃȁ) ~ delati; ~ delaven, poškodovan; govoriti ~ razločno; Za tako delo je teh hlač ~ škoda; poud. Nikogar ni hotel žaliti, ~ pa tebe |še zlasti ne tebe|; Pride, kadar ~ pričakuješ |sploh ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nê varianta nik. člen. ne pred bi (é) Tega ~ bi hotel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nihčè1 pokr. níhče nikógar m, nik. zaim. človeškosti nikómur, nikógar, nikómer [mə], nikómer [mə] (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) ~ je nima rad; Nikomur se ne bo hotel zameriti; Pri ●nikomur nima obstanka pri nikomer; Nikogar ni doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nôvozgrajèn -êna -o (ó/ȏȅ ó/ȏé ó/ȏé)
nôvozgrajêni -a -o (óé; ȏé) ~ hotel
nôvozgrajênost -i ž, pojm. (ó/ȏé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odpréti -prèm dov. -ì -íte; odpŕl -a, -èt/-ét, odpŕt -a; odpŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ okno; fin. ~ akreditiv; voj. ~ ogenj |začeti streljati|; knj. pog. ~ radio vključiti; ~ razstavo; ~ veleposlaništvo; odpreti kaj za koga/kaj ~ park za obiskovalce; odpreti komu/čemu kaj ~ ovcam stajo; poud. ~ dekletu srce |izpovedati ji čustva|; publ. ~ vrata tržnemu gospodarjenju uveljaviti ga; Ni jim hotel ~
odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odžírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odžíranje (í ȋ; ȋ) nizk. komu/čemu koga/kaj ~ sodelavcu delo |jemati|; Novi hotel jim ~a goste |prevzema|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

opravíčiti -im dov. -en -ena; opravíčenje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v šoli; ~ svoje potovanje → upravičiti; redk. ~ žalitev odpustiti; opravičiti koga pred kom Hotel ga je ~ pred nami; opravičiti komu kaj ~ učencu izostanek
opravíčiti se -im se (í ȋ) komu ~ ~ učitelju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oséba -e ž, člov. (ȋ) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pokratkočásiti -im dov. -en -ena (á ȃ) koga Hotel je ~ otroka
pokratkočásiti se -im se (á ȃ) ~ ~ s prijatelji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pománjšati -am dov. -an -ana; pománjšanje (ȃ) kaj Leča predmet ~a
pománjšati se -am se (ȃ) Hotel se je pomanjšati, zato se je sklonil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poročíti -ím dov. porôči -íte; poróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga To je matičar, ki ju je poročil; knj. pog. Nobena ga ni hotela ~ se poročiti z njim; poud. poročiti koga z/s kom Oče jo je hotel ~ s premožnim fantom |dati v zakon|
poročíti se -ím se (í/ȋ í) z/s kom ~ ~ s sosedom; cerkveno, civilno se poročiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

posíliti -im dov. posíljen -a; posíljenje (í ȋ) koga Hotel jo je ~; poud. Posilil ga je kašelj |moral je (za)kašljati|; poud. posiliti koga z/s čim Posilili so ga s slabim vinom |vsilili so mu ga|
posíliti se -im se (í ȋ) poud. Moral se je posiliti, da je vprašal |posebej potruditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

postrašíti -ím in postrášiti -im dov. postrášil -íla in postrášila, nam. postrašít/postrašìt in postrášit; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj Hotel ga je samo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pozabávati -am dov. -an -ana; pozabávanje (ȃ) koga z/s čim ~ otroke z lutkovno predstavo
pozabávati se -am se (ȃ) z/s kom/čim Hotel se je pozabavati s kartanjem; iron. S tem problemom naj se ~a policija |naj se ukvarja, naj ga obravnava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

právšen -šna -o (ȃ) poiskati ~ hotel; neobč. ~a smer prava, pravilna; Suknjič je ravno ~; pravšen za koga/kaj Soba je ~a zanj
právšni -ega m, člov. (ȃ) govoriti s ~im
právšnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nas
právšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~ega
po právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilno
právšnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prerazkóšen -šna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) ~ hotel
prerazkóšnost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

priskúta -e ž, člov. (ȗ) slabš. |neprijeten, zoprn človek|: Ta ~ mu še odgovoriti ni hotel(a)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

privédba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ gostov v hotel; odrediti ~o obsojenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pŕvorazréden -dna -o (ȓẹ̑) poud. hotel s ~o kuhinjo |prvovrstno, odlično|; ~o blago
pŕvorazrédnost -i ž, pojm. (ȓẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razkóšen -šna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ hotel; poud.: ~ občutek sreče |zelo močen|; ~e barve |raznovrstne, pisane|; ~a kita las |zelo debela|
razkóšnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ stanovanja; poud. ~ rastlinja |bujna, cvetoča rast|; neobč. živeti v ~i v razkošju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

riviêrski -a -o [ije in vje] (ȇ) ~ hotel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sávna -e ž, pojm. (ȃ) dobro se počutiti po ~i; števn. hotel z bazenom in ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slán -a -o tudi slán -a -ó; bolj ~ (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ okus; ~a jed; poud.: ~ dovtip |nespodoben, neprimeren|; ~ račun |zelo visok|; Hotel je zelo ~ |drag|
sláni -a -o (á) ~ krompir
slána -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |pikro, ostro besedo|
sláno -ega s, pojm. (á) razlikovati med sladkim in ~im
slánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slučáj -a m s -em (ȃ) naključje: Pri prepoznavanju je pomagal ~; To je bil samo ~; poud. igra ~a |pojavitev nepričakovanega dejstva|; za vsak ~ → primer; nekaj ~ev okužbe → primerov; v nasprotnem ~u → sicer, drugače; v ~u slabega vremena → če bo slabo vreme, ob slabem vremenu; To v nobenem ~u ne drži → nikakor; poud. ~ je hotel, da je tako |naneslo je, pripetilo se je|; publ. za vsak ~ še enkrat kaj preveriti zaradi popolne gotovosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stopínjica -e ž (í) manjš. otroške ~e v snegu; poud. Niti ~e ni hotel več narediti |stopinje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tŕkniti -em dov. tŕknjen -a (ŕ ȓ) Samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; trkniti koga/kaj Oven ga je hotel ~; ~ sošolca s komolcem; trkniti kaj ob kaj ~ jajce ob mizo; Krogla je trknila ob kegelj; trkniti na kaj ~ ~ okno; trkniti po čem s prstom ~ ~ mizi; trkniti z/s kom/čim ~ z nevesto
tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

usrán -a -o; bolj ~ (á) nizk.: ~e hlačke |umazane z iztrebki|; ~i čevlji |blatni|; majhen, ~ hotel |neugleden, slab|; zmer. Reva ~a
usránost -i ž, pojm. (á) nizk.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 52