bôjler -ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

búrza -e ž (ȗ) rel.  
  1. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo
  2. 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

enotéka -e ž (ẹ̑)
urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin, navadno razvrščenih po poreklu, kakovosti, pridelovalcih; vinotekaSSKJ: Enoteka oziroma vinski bar bo od točilne mize, zidov, tlaka in pročelja narejen iz opeke v različnih odtenkih, barvah in oblikah E ← nem. Önothek, frc. oenothèque iz gr. oĩnos 'vino' + thḗkē 'shramba'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

etuí -ja m (ȋ) (vrečici podobna) škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok: spraviti očala v etui; usnjen etui; etui za nalivno pero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 
  1. 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
    // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
  2. 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
  3. 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
    // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
  4. 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
  5. 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hranílnik -a m (ȋ) 
  1. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža
  2. 2. redko rezervoar: petrolejski hranilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hránjenje1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hránjenje2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

igrotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka različnih iger, igrač: V igroteki imajo več kot štiri tisoč iger
// urejen prostor za hranjenje, izposojo različnih iger, igrač: V knjižnici danes odpirajo prostor za izposojo igrač predšolskim otrokom, ki so ga poimenovali igroteka E (↑)ígra + (↑)(biblio)téka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

intravenózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 
  1. 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
    // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
  2. 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koruznják -a m (á) 
  1. 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze
  2. 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

košára -e ž (ȃ) 
  1. 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi
    // redko košara za papir koš; košara za perilo
    // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot
  2. 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok
    ♦     navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kukuričnják -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ležarína -e ž (ī) pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ležnína -e ž (ī) pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nóžnica tudi nôžnica -e ž (ọ̑; ȏ) 
  1. 1. cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja: potegniti bodalo, nož iz nožnice, zastar. iz nožnic; bajonetna nožnica
  2. 2. anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice: nožnica in maternica
    ♦     bot. (listna) nožnica razširjen spodnji del lista, ki obdaja steblo; med. izpirati nožnico; izcedek iz nožnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

óder ódra m (ọ́) 
  1. 1. vzvišen prostor, navadno iz desk: na travniku so naredili oder; stati okrog odra; podolžen, stopničast oder; oder za godce; ograja pri odru / govorniški, morilni oder; mrtvaški oder na katerem leži mrlič do pogreba; sramotni ali sramotilni oder nekdaj na katerega so postavljali ljudi za kazen; (šolski) oder vzvišen prostor pred tablo z mizo za učitelja v razredu; oder za zmagovalce
  2. 2. proti gledalcem odprt vzvišen prostor v gledališču, koncertni dvorani: oditi z odra; priti, stopiti na oder; stati sredi odra; luči, notranjost, ozadje odra; vrata na oder / doživeti aplavz pri odprtem odru med dejanjem
    // gledališki, koncertni oder; lutkovni oder
    // umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del; gledališče: pisati, ustvarjati za oder / amaterski, mladinski, partizanski oder; ljudski oder v stari Jugoslaviji amatersko gledališče za uprizarjanje ljudskih iger
    // publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: delovati na slovenskem kulturnem odru; razmere na mednarodnem političnem odru
  3. 3. grad. konstrukcija iz lesenih, kovinskih elementov za gradbena dela nad tlemi: postavljati oder / delovni ali zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; opažni oder ki nosi opaž in nestrjeni beton
  4. 4. knjiž. pograd: ležati na odru; popadali so po odrih kot ubiti
  5. 5. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: prisloniti lestev k odru; metati seno na oder
    ●     publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; publ. stopil je na literarni oder začel je literarno delovati; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; dati, postaviti dramo na oder uprizoriti jo; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati; ekspr. njega smo že večkrat videli na odru že večkrat je nastopil v gledališču
    ♦     gled. elizabetinski oder; glavni oder; mali oder; namizni oder majhen lutkovni oder, ki se postavlja na mizo; omarni oder; pogrezljivi oder; stranski oder ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; vrtljivi ali vrtilni oder pri katerem se tla lahko zavrtijo; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pečát -a m (ȃ) 
  1. 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata
    // znak, odtisnjen
    1. a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat
    2. b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel
      // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica
  2. 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti
    ●     star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost
    ♦     bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

perésnica -e ž (ẹ̑) priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péter -tra m (ẹ́) nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetati seno na peter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pêtro in pétro -a s (é; ẹ́) nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 
  1. 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
  2. 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
    ♦     metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

posóda -e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru
// najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli
// ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti
// ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla
// kuhinjska, namizna posoda
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prehrámben -bna -o in prehrámben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti; nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti
// publ. živilski: pomembni prehrambni artikli, proizvodi / prehrambna industrija / skupni prehrambni fond

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo; stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana
// prehranjevanje, hranjenje: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prehranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: velike prehranjevalne potrebe / ugotoviti prehranjevalno pot pri živalih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

púšica tudi púščica -e ž (ū; ȗ) 
  1. 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle
  2. 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico
    ♦     bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

registratúra -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature
// zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

relikviárij -a m (á) rel. posoda za hranjenje relikvij: izdelati relikviarij; zlat relikviarij; relikviarij v obliki skrinjice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

shranjeválnik -a m (ȃ)
kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: Zimski vrt je, poleg tega da je prijeten bivalni prostor, tudi pasivni vir oziroma dodatni shranjevalnik toplote E (↑)shranjeváti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sílos -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos; silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog
// agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skladiščnína -e ž (ī) pristojbina za hranjenje blaga v skladišču: plačati skladiščnino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

špárovec -vca m (á) nižje pog.  
  1. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln
  2. 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca
    ●     star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tánk -a m (ȃ) 
  1. 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
  2. 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
    // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
  3. 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

terminátor1 -ja m (ȃ)
1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev
2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminator

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tòk tudi tók tóka m (ȍ ọ́; ọ̑) vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov: spraviti očala v tok; usnjen tok za nalivno pero; tok s ključi
// podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu: spraviti dežnik v tok; tok za pištolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trezór -ja m (ọ̑) posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo; vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko spusti kaj v hranjenje v neuradnem, nočnem času
// kovinski predal, omarica za shranjevanje denarja, dragocenosti: odpreti trezor; vgraditi trezor; spraviti nakit v trezor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

túl1 -a m (ȗ) cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / redko vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

túlec -lca m (ȗ) 
  1. 1. cevasta priprava
    1. a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca
    2. b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko
    3. c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec
      // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
      // kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem
  2. 2. redko tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec
  3. 3. knjiž. tok: tulec za očala / tulec za pištolo
  4. 4. knjiž., redko kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec
  5. 5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje
  6. 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec
    // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem
    ♦     bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uporábljati -am nedov. (á) 
  1. 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel; kopalnico uporabljajo gostje in domači; razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki; orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi; imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim
    // delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje
  2. 2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe; uporabljati pri jedi pribor; pri prevajanju uporablja slovar; navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih
    // pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz
    // tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali
    // ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila
    // delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen
  3. 3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede; uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem
  4. 4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete; uporabljati pšenico za krušno moko; debelejše blago se uporablja za plašče
    // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje
    // to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode
    // uporabljati zakon za varstvo zakonitosti
    // z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
    ●     ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vinotéka -e ž (ẹ̑) urejen prostor za hranjenje, prodajo ustekleničenih kakovostnih vin: urediti vinoteko; kupovati vino v vinoteki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vitrína -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina
// temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vôden -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo
// vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
// vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; jur. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.: žarg. napravite mi vodno vodno ondulacijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vodohrán -a m (ȃ) teh. zaprta betonska ali kovinska posoda za zbiranje, hranjenje vode: graditi vodohran / zemeljski vodohran v zemlji; stolpni vodohran na betonskem stebru, stebrih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zídanica -e ž (í) manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina: iz zidanice je slišati petje; pobočje je polno belih zidanic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 48