Tiskanje

bájtar -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bareta -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bareta -e samostalnik ženskega spola

okroglo, plosko pokrivalo za glavo; SODOBNA USTREZNICA: baretka

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

črnóba, f. die Schwärze, Cig., Jan., Dalm.; klobuk pušča črnobo, der Hut schwärzt ab, Cig.; — unterlaufenes Blut, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fareža [farẹ̄ža] samostalnik ženskega spola

dežni plašč, ogrinjalo
slab klobuk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

glažárnica -e ž steklarna: Z-gla'zárnic (gla'zeni hüt) KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

glažèni -a -o prid.
1. steklen: pred králeſzkim ſztouczom je bilou gla'zeno mourje KŠ 1771, 774
2. steklarski: gla'zeni hüt KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gomólja, f. der Klumpen, Cig., Jan.; g. sira, presnega masla, C.; g. cukra, ein Hut Zucker, C.; die Knolle, Erj. (Min.); das Beerenbüschel, C.; — rožna g., ein Blumenstrauß, C.; — g. ptičev, eine dichte Schar Vögel, Mariborska ok.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gospodár -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gŕbasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.-C., Drežnica-Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. (vzhŠt.)-C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Hood

Predlog

Hooda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

IZGOVOR: [hút], rodilnik [húda]

BESEDOTVORJE: Hoodov

PRIMERJAJ: Robin Hood

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

họ̑t, -ȋ, f. das Kebsweib, C., Levst. (Nauk); ("hut"), Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hot -i samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hut

GLEJ: hot

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hut gl. hot ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izbóčeni klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kapa -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klafę̑ta, f. schlechter Hut, der Schlapphut, Cig., C., Št.; der Hut (zaničlj.); vzemi svojo klafeto in pojdi! jvzhŠt.; tudi: klofeta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klafúta, f. 1) schlechter Hut, Cirk.-Baud.; — 2) die Schlampe, C.; — prim. klofuta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klȃmpa 2., f. 1) ein ungeschickt einhergehender Mensch, Štrek., Kras; ime ovci, ki nerodno hodi, Erj. (Torb.); — 2) schlapper Hut, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobúčən, -čna, adj. Hut-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobuk [klobúk] samostalnik moškega spola

klobuk

PRIMERJAJ: zelen klobuk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobuk -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobúk -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobúk -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klóbuk klobúka samostalnik moškega spola

kwọ́ːƀək

klobuk

màːma je pa ʀáːđa kwọ́ːƀək nasìːwa

stá:re kwaƀú:če

klobȗštra, f. 1) schlechter Hut, Levst. (Rok.); — 2) psovka nerodnemu ali zmedeno govorečemu človeku, Levst. (Rok.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klobúta, f. schlechter Hut, Mur., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klofrnica [klofrníca] samostalnik ženskega spola

slab klobuk
zaušnica, klofuta

PRIMERJAJ: kloftica, klofuta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klofúta, f. 1) ein schlechter Hut, Met.; klobuka sicer nimam, pa mi bo uže hlapec kako klofuto posodil, Andr.; — 2) die Schwungfeder eines Raubvogels, C.; — 3) liederliches Weib, Mur.; — 4) die Ohrfeige.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kóča -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kolobárjasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kranjščák, m. eine Art Hut, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krilják, m. breitkrämpiger Hut, C., Nov., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kŕpičasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kúštravi klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lepljívi klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lijákasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ljuba -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ljubša -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lúskasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nabráni klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nastrójiti,* -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen können, anschanzen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nažlébkani klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nec neca samostalnik moškega spola

nẹ̀ːc

mrežica

zelo redka tkanina, okras pri klobuku

je ƀˈwa mòːđa tàːka [...] m̥ pa sa mẹ̀ːlẹ tọ̀ːt [...] nẹ̀ːc xˈkəle čìəz tùːđẹ [...] m̥ pa sa mẹ́ːlẹ táːče čùːđne kwaƀúːče

nèoskrbována planínska postojánka -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oprę̑z, m. die Umsicht, Cig. (T.); na oprezu biti, vorsichtig sein, auf der Hut sein, achtgeben, Šol., Zora; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oskrbována planínska postojánka -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

paska [pȃska] samostalnik ženskega spola

pazljivost, pozornost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pastírska kóča -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pȃzba, f. die Beobachtung, Cig.; die Hut, Cig., C.; die Überwachung, DZ.; — die Lauer, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pedálni činéli -ih -él ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

perjanik, m. 1) der einen Federbusch trägt, Mik.; (hs.); — 2) ein Hut mit einem Federbusch, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

perȗška, f. 1) der Federwisch, der Federbesen, Cig.; — die Feder am Hut, Cig.; — 2) das Kraut-, Rüben-, Mangoldblatt, u. dgl., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínska kóča -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínska postojánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínski dóm -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínski dóm -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pohúliti se, -hȗlim se, vb. pf. sich etwas beugen, C.; pohuljen klobuk, ein niedergedrückter Hut, Z.; pohuljena kupla, eine gedrückte Kuppel, Cig.; — sich gleißnerisch demüthigen, Z.; pohuljen hoditi, heuchlerisch gebeugt einhergehen, Z.; berač se pohuljen vrne, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

privzdígniti, -dȋgnem, vb. pf. 1) ein wenig heben, an einer Seite heben; sod, kamen p., das Fass, den Stein lüften, Cig.; klobuk p., den Hut lüften, Z.; — privzdignjen rob, aufstehende Kante, Cig. (T.); — 2) p. komu, jemandem eine Last aufhelfen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Robin Hood

Predlog

Robina Hooda samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

domišljijski lik

IZGOVOR: [róbin hút], rodilnik [róbina húda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sátasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sêdlasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

spodvíhani klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stôžčasti klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

straža -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

súmən, -mna, m. na sumnu se držati, auf der Hut sein, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šklafę̑ta, f. = klafeta, alter, abgetragener Hut, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

škrlják, m. der Hut, C., Prip.-Mik., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

štúla, f. 1) ein stumpfer, hervorragender Gegenstand: der Stumpf, Cig., Jan., C.; — ein nackter Ast, Jan.; — der Hornstummel, C.; — der Fuß des Bettgestells, C.; — der Stelzfuß, Jan.; — der Hutgupf, Cig., C., Kr.; eine hohe Haube, C.; — ein hoher Kopfputz, Cig.; — ein Hut Zucker, V.-Cig.; štulo napeti = šobo napeti, Preš. (LjZv. VIII. 570.); = štulo držati, Notr.; — 2) = krava brez rogov, Podkrnci-Erj. (Torb.), Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vahta -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vȃrstvọ, n. der Schutz, die Hut, die Obhut; — izročiti komu koga ali kaj v varstvo; — die Vormundschaft, DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

varstvo [vȃrstvo] samostalnik srednjega spola

varstvo, straža
stražarji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vẹ́ha 2., f. 1) das wegstehende Krautblatt, das nicht einen Bestandtheil des Krautkopfes bildet; — 2) ein breitkrämpiger Hut: širokokrajna v., Str.; — ein Filter aus Filz, Rib., Notr.; — 3) das Wirtshauszeichen, C.; — 4) der Schmetterling, Celovška ok.; bes. der Nachtschmetterling, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) ein unbeständiger Mensch, ein nicht fester Charakter: prava veha je, vsak ga pregovori, Gor.; Zbali so se, vehe, zbali! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vẹhȗra, f. = vehast klobuk, ein schlechter Hut mit breiter, schwankender Krämpe, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zatę́gniti, -nem, vb. pf. 1) durch Ziehen schließen, zuziehen, zuschnüren; zanko, vozel z., Mur., Cig., Hal.-C.; zagrinjalo z., einen Vorhang zuziehen, Cig.; — 2) durch Ziehen aus der richtigen Lage bringen, verziehen, verdehnen; usta z.; klobuk z.; den Hut verschieben, Cig.; zategnjen, verzerrt, Cig., Cig. (T.); — malo drugače z., ein wenig ändern, die Sache ein wenig anders darstellen, Jurč.; — 3) dehnen: glas, zlog z., einen Laut, eine Silbe dehnen, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod.-Cv.; zategnjen samoglasnik, C.; — 4) einbringen, (Versäumtes) nachholen, C.; — 5) dunkel werden (v. der Farbe): barve zategnejo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zgúbani klobúk -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zímska sôba -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zímska sôba -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

žárkasto prógasti klobúk -- -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.