idiót -a m (ọ̑) 

1. 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje
2. 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.