Tiskanje

arfati -am nedovršni glagol

kdo; kaj, na čem igrati na arfo

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

barȏrklati, -am, vb. impf. mit Kugeln spielen, igrati z barorklami, Banjščice-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bekíniti se, -im se, vb. impf. igrati (o otrocih), Podkrnci-Erj. (Torb.); — prim. furl. bacnâ, lärmen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti

1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti

2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; koga_tož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom

2.2 kdo; na koga napadati koga

2.3 kdo; koga_tož. pobijati

2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami

3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup

3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup

3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa

4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati

5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti

6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati

FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bobnati -am nedovršni glagol

kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bogȋčkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje-Vest. I. 140; (prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

brenkati -am nedovršni glagol

kot slovarski zgled, na čem s trzljaji igrati na glasbilo s strunami; SODOBNA USTREZNICA: brenkati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

bŕkati 2., bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ceglati [cẹ̑glati cẹ̑glam] nedovršni glagol

igrati neko igro z igralnimi kamenčki na (opečnati) igralni površini

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

cìtara -e ž citre: te dicsim na czithari TA 1848, 35; pridoucſi z-ſzvojoj czitarov Dávid KM 1796, 55; ki ſzo na czitare igrali KM 1796, 10; Na czitaro je dobro znao igrati KM 1796, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

cȋtre, -tər, f. pl. die Zither; na c. delati, igrati, die Zither spielen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

fučkati [fȗčkati

fȗčkam

] nedovršni glagol

igrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj meče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gosti2 [gọ́sti gọ́dem] nedovršni glagol

igrati na godalo; gosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

igrajoč deležnik

PRIMERJAJ: igrati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ìgrati -am nedov. igrati na glasbilo: Na czitaro je dobro znao igrati KM 1796, 54; ka ſze 'zveglári, ali igra KŠ 1771, 518; glaszno igrajte z czinkanyem TA 1848, 25; ka je svojim zgrablivim poslüšancom igro AI 1878, 9; ki ſzo na czitare, i orgole igrali KM 1796, 10
igrajóči -a -e igrajoč: Naprêido szpêvajôcsi, odzaja igrajôcsi TA 1848, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

igrati -am nedov. igrati (družabno ali hazardno igro): ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat nedol., de nikuli obedn nej mogal njemu udobit ǀ Potle je sazhel igrati nedol., ali pak pleſati ǀ Pojmo igrat namen., quartat de zhaſs inu dan pretezhe ǀ ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate 2. mn., pianzhuate ǀ poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral del. ed. m ǀ nei ſim sa dobizhik volo iegral del. ed. m, ampak s' en kratek zhaſſ ǀ on je pyanzhoval, jagral del. ed. m loterjo tribal ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral del. ed. m, plesal igrati se igrati se: bi sazhel ſe jagrat nedol. s' enem pſſam ǀ s'levomi ſe sazhno ijgrati nedol. ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra 3. ed., objema, inu sa vadle mejzhe ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra 3. ed. s'Isalkam ǀ Sakaj tedaj ſe igrate 2. mn. s'iskramij ǀ ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral del. ed. m ǀ s' leto ſe je iegral del. ed. m kakor en otrok ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala del. ed. ž, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ s'taistim ſe je iegrala del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

igrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

igrati (se) [igráti se igrȃm se] nedovršni glagol

igrati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jagrati gl. igrati ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jegrati gl. igrati ♦ P: 3 (TR 1558, TO 1564, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jegrati gl. igrati itd. ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jegrati se gl. igrati se ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jigrati

GLEJ: igrati

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jigrati gl. igrati ♦ P: 2 (TC 1575, DPa 1576)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jigrati gl. igrati itd. ♦ P: 5 (KPo 1567, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kegljati [kegljáti kegljȃm] nedovršni glagol

kegljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kepati [kẹ́pati kẹ̑pam] nedovršni glagol

obmetavati (se) s snežnimi kepami; kepati ); se)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kobrati [kọ́brati kọ̑bram

] nedovršni glagol

igrati igro s kockami; kockati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kǫ̑cka 1., f. der Würfel, Habd., Cig., Jan., Cel. (Geom.); kocke igrati, Cig., Jan.; kocke metati, C.; — der Cubus, Cig. (T.); — das Würfelbein (zool.), Cig. (T.); — prim. češ., polj. kostka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kǫ̑ckati 2., -am, vb. impf. = svinjko igrati, Ponikve-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kolȋčkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Kneža (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kvȃrta 1., f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kvartati [kvartáti kvartȃm] nedovršni glagol

igrati igro s kartami; kvartati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lajnati [lȃjnati lȃjnam] nedovršni glagol

igrati na lajno; lajnati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

lóditi se -im se nedov. igrati se: Ár sze lom, kak decza, lôdi KAJ 1848, 131; Eden dečák se je rad žveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Deteta pa szta tecsasz lôdila 'znyim AIP 1876, br. 10, 7; oh kak nászladno sze je lôdila 'z-nyôv KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mȃnce, f. pl. mance se igrati, otročja igra, Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

marjȃš, m. ein Kartenspiel (Mariage); m. igrati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

marjȃšati, -am, vb. impf. marjaš igrati, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

məžȋrka, f. mežirko igrati, blinde Kuh spielen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

norčevati [norčeváti norčȗjem] nedovršni glagol

igrati smešno gledališko igro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

orglati [ọ̑rglati ọ̑rglam] nedovršni glagol

igrati na orgle; orglati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ǫ̑rgle, -gəl, f. pl. die Orgel; na orgle igrati; orgle prebirati, die Orgel spielen, Guts., Mur., Cig., Jan.; zna na o., er versteht das Orgelspiel, Guts.; orgle pojo, die Orgel lässt sich vernehmen, wird gespielt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

páličica, f. dem. palica; das Stöckchen, das Stäbchen; das Spazierstöckchen: s paličico se igrati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pę̑ntek, m. ein Musikinstrument: das Hackbrettchen, Cig., Jan., Blc.-C.; igrati na p., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

piskati [pískati pískam] nedovršni glagol

igrati na piščal; piskati

PRIMERJAJ: zvižgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plesati -am/-ešem nedov. plesati: je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči-Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.-Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.-Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, (prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)-Erj. (Torb.), Kras, GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

skriváč, m. der Hehler, Jan., C., SlN.-C.; — skrivača igrati, eine Art Versteckspiel, Valj. (Rad), Vrt.; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

skrívalica, f. das Versteckspiel, Cig.; skrivalico igrati, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

staviti [stáviti stȃvim] nedovršni glagol

postaviti, posaditi, položiti
staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar ali plača določeni znesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

šāh, m. das Schachspiel; š. igrati, Cig., Jan., nk.; = na šahe igrati, Guts., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

španati [špȃnati špȃnam] nedovršni glagol

igrati špano

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trízna, f. = boj na čast mrtvemu človeku, Jurč. (Tug.), Vrt.; trizno igrati, LjZv.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vadljati [vadljáti vadljȃm] nedovršni glagol

staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ygrati gl. igrati ♦ P: 9 (TT 1557, TR 1558, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ygrati gl. igrati itd. ♦ P: 5 (TL 1561, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ygrati se gl. igrati se ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zljúbiti, -im, vb. pf. 1) = obljubiti, C.; — 2) z. se, belieben; zljubilo se mu je igrati; zljubilo se mi je k vam priti; zljubilo se mu je darila, er wünschte sich ein Geschenk, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zméjnjati se tudi zmènjati se -am se nedov. igrati se: Játtzani; zmenyati sze KOJ 1833, 161; Na zeléni trataj sze mladoszt zmenya AIP 1876, br. 6, 8; veszéli pojep sze zmenya AIN 1876, 74; Deca, jête i pijte ino sze zmenyajte AIN 1876, 30; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Potem sta se vkup zmejnjala BJ 1886, 14
zmenjajóč se -a se -e se igrajoč se: zményajôcs sze szegrêvajo pri milom tráki szunca KAJ 1870, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

župàn 1., -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.-Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); (nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žvegláriti -im nedov. piskati, igrati na piščalko: 'zveglárili ſzmo vám, i nej ſzte pléſzali KŠ 1771, 189; niki ſzo 'ſveglárili, i bobnyárili KM 1796, 60
žvegláriti se -im se piskati, igrati na piščalko: kakda ſze ſzpozna, ka ſze 'zveglári KŠ 1771, 518

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žvrgoleti [žvrgolẹ́ti žvrgolím] nedovršni glagol

igrati na orgle
žvrgoleti, čivkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.