imenítno1 nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) ~ živeti; ~ oblečena ženska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
imenítno2 povdk. (í/ȋ) ~ bo, če boš dobil to službo; ~, da se spet vidimo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
imenítno1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024
imenítno2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024
imenìtno prisl. pomembno, zanimivo: Tou je imenitno vu 'sitki Stevana II., da je Kumaniánczom tiszto zemliscse prepuszto KOJ 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
imenitno prislovPRIMERJAJ: imeniten
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
imenitno prisl., F
2,
augustè, imenitnu, ſvetú;
splendidè, ſvitlú, lipú,
imenitnu, oholu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek;
pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil;
imenitna obleka;
pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel 3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic;
dobil je imenitno službo 4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof 5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja;
imenitni slovenski pesniki;
ta stvar je silno imenitna imenítno
1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik »Naši so zmagali!« »Imenitno!«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
imeníten -tna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ avtomobil; poud.: ~ gost |ugleden, veljaven|; ~ krojač |zelo dober|; neobč. biti ~ega rodu plemiškegaimenítno -ega s, pojm. (í; ȋ) skuhati kaj ~ega |zelo dobrega|imenítnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ obleke; števn., star. ogledovati si ~i mesta zanimivosti, znamenitosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.