imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz ↑imenovati - več ...
imenoválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

imenoválnik -a m (ȃ) jezikosl. |nominativ|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

imenoválnik -a m
GLEJ ŠE: sklon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024

imenovȃlnik – glej imẹ̑, nọ̑minativ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

imenovȃłnik, m. der Nominativ (gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

Število zadetkov: 6