in2 [poudarjeno ín] prir. vez.
1. vezal. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|
2. protiv., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|
3. posled. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in1 [poudarjeno ín] povdk. Tri ~ štiri je sedem ‹3 + 4 = 7›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in3 [poudarjeno ín] navez. člen. ~ da mi česa takega ne narediš več

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

In -- [íèn] m, simb. (ȋȅ) kem. indij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

São Tomé in Principe ~ -ja ~ -a [sáo tomé in prínsipe sáo tomêja in prínsipa] m, druga enota s -em zem. i. (á ẹ́ í  á é í) |afriška otoška država|: v ~ ~ju ~ ~u
sãotomejski -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pró in kóntra povdk. zv. (ọ̑ ọ̑) knj. pog. biti ~ ~ ~ za in proti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zá in próti povdk. zv. (ȃ ọ̑) prešteti glasove ~ ~ ~; govoriti ~ ~ ~ |pro in kontra|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

znaníti in znániti -im nedov. znáni -te in -íte, -èč -éča; znánil -íla, znánit, znánjen -a; (znánit) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) star. kaj Ptice ~ijo pomlad naznanjajo; star. znaniti komu/čemu kaj ~ svetu mir oznanjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in biánco [bjanko] nač. prisl. (ȃ); gl. in bianko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|

žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~i
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čéz in čéz prisl. zv. (ẹ̑ ẹ̑)
1. mestov. prostor. Oblaki ~ ~ ~ preprežejo nebo
2. mer., poud.: Škaf je ~ ~ ~ poln |prepoln|; biti ~ ~ ~ zadolžen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dóm in svét -a ~ -a m, stvar. i. (ọ̑ ẹ̑) |slovenska revija|
Dóminsvétov -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ sodelavec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Drúštvo inženírjev in téhnikov -a ~ ~ ~ s, stvar. i. (ȗ í ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Drúžba sv. Ciríla in Metóda -e ~ ~ ~ ~ ž, stvar. i. (ȗ ẹ́ ȋ ọ̑) zgod. |narodnoobrambna šolska organizacija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Držáva Slovéncev, Hrvátov in Sŕbov -e ~ ~ ~ ~ ž, zem. i. (ȃ ẹ́ á ȓ) zgod. v ~i ~ ~ ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in biánko [bj] nač. prisl. (ȃ) urad. podpisati ~ ~ |na prazno, na neizpisano vrednost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in exténso [ekstenzo] nač. prisl. (ẹ̑) lat. cit. obširno, izčrpno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in flagránti mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. najti koga ~ ~ pri opravljanju kaznivega dejanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in memóriam namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. napisati članek ~ ~ prijatelju v spomin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in persóna nač. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. osebno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Jêzik in slóvstvo -íka ~ -a m, stvar. i. (é ọ̑) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kmetíjske in rokodélske novíce -ih ~ -ih -ic ž mn., stvar. i. (ȋ ẹ̑ í ȋ ẹ̑ ȋ) |slovenski časopis|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

króg in króg mestov. prostor. prisl. zv. (ọ̑ ọ̑) ~ ~ ~ so izkopali jarke; ~ ~ ~ je sama ravnina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Národna in univerzitétna knjížnica -e ~ -e -e ž, stvar. i. (á ẹ̑ ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Otròk in družína -ôka ~ -e m, stvar. i. (ȍ í  ó í) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prôstor in čàs -óra ~ čása m, stvar. i. (ó ȁ ọ́ á) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skóz in skóz prisl. zv. (ọ̑ ọ̑) poud.
1. smer. prostor. biti ~ ~ ~ premočen |povsem|
2. čas. ~ ~ ~ godrnjati |nenehno|; Tekma je bila ~ ~ ~ izenačena |ves čas|
3. mer. ~ ~ ~ izviren, zanesljiv |popolnoma|; ~ ~ ~ resnična zgodba |v celoti|; biti ~ ~ ~ pošten |zelo|; poznati koga ~ ~ ~ |zelo dobro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Slovénska akademíja znánosti in umétnosti -e -e ~ ~ ~ ž, stvar. i. (ẹ́ ȋ á ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Svéti Kríštof in Névis -ega -a ~ -a m, zem. i. (ẹ́ í ẹ̑) |srednjeameriška otoška država|: v ~em ~u ~ ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Svéti Víncenc in Grenadíni -ega -a ~ -ov m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ȋ ȋ) |srednjeameriška otoška država|: v ~em ~u ~ ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

takó in takó nač. prisl. zaim. zv. (ọ̑ ọ̑) Testo se pripravi ~ ~ ~, iz njega pa se oblikujejo rogljiči |z več postopki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Teoríja in práksa -e ~ -e ž, stvar. i. (ȋ ȃ) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Tísoč in êna nóč ~ ~ -e -í ž, stvar. i. (ȋ é ọ̑ ȋ é ȋ) |perzijska zbirka pravljic|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Trinidád in Tobágo -a ~ -a m, zem. i. (á ȃ) |srednjeameriška otoška država|: v ~u ~ ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Življênje in téhnika -a -- -e s, stvar. i. (é ẹ́) |slovenska revija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in..1 [poudarjeno ín] predp.; pred b, p varianta im..1; pred l, m, r varianta i..1 |v| inducírati, informírati, inhalírati, injicírati, inkorporírati, inscenírati, intonírati, invertírati; imbarkácija, importírati; ilustrácija, imanénca, iradiácija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

in..2 [poudarjeno ín] predp.; pred b, p varianta im..2; pred m varianta i..2 |ne| indiferénten, inêrten, injúrija, inkomodírati, insolvénten, intákten, invalíd; imbecílen, imperfékt; imún

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ìn.. predp. obr.; (ȉ) pred l, m, n, r varianta ì.. |ne..| ìnaktíven, ìndefiníten, ìntoleránten; ìlegálen, ìmateriálen, ìnumerabílen, ìreguláren

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..in -a -o prip. obr.
1. 'svojilnost' Áničin, Junónin, Míjin, sêstrin, bábičin; múcin, Beatrícin
2. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' ládjin, lúnin, púškin
3. 'snovnost' banánin, bréskvin, limónin; prim. ..ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..ín1 m. prip. obr. (ȋ)
1. člov. 'vršilec' potepín, pozvačín, trpín
2. člov. 'nosilec lastnosti' bogatín, dolgín, domačín, mladín; živ. belín, kosmatín, modrín
3. 'snov' morfín, kofeín

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..ín2 m. priimkovno prip. obr. (ȋ) člov. Gašperín, Jakopín, Cetín

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..ín3 -a -o prip. obr. (ȋ) edín

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

..(ín)ski -a -o prip. obr. (ȋ)
1. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' tuberkulínski, jožefínski
2. 'podobnost' čredínski, materínski, máčehinski; prim. ..ki, ..ski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ojezériti -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov. ojezéri -te in ojezêri -te in ojézeri -íte in ojézeri -te; ojezéril -a in ojezêril -a in ojézeril -íla in ojézeril -a, ojezérit in ojezêrit in -ít/-ìt in ojézerit, ojezérjen -a in ojezêrjen -a in ojezerjèn -êna in ojézerjen -a; ojezérjenje in ojezêrjenje in ojezerjênje in ojézerjenje; (ojezérit in ojezêrit in -ít/-ìt in ojézerit) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; é ȇ; ȇ; í/ȋ í; ẹ̑) kaj ~ Cerkniško polje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mésti médem in mésti métem in mêsti mêdem in mêsti mêtem nedov. médi -te in méti -te in mêdi -íte in mêti -íte, medóč in metóč; médel -dla in métel -tla in médel mêdla in métel mêtla, star. mèl méla in mèl mêla, mést/mèst in mèst/mêst, méden -a in méten -a in medèn -êna in metèn -êna; médenje in métenje in medênje in metênje; (mést/mèst in mèst/mêst) (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ smetano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zíbati tudi zibáti -ljem in zíbati tudi zibáti -am in zíbati -ljem in zíbati -am nedov. zíblji -te in -íte in zíbaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; zíbal -ála in -al -ala, zíbat, zíban -a; zíbanje tudi zibánje; (zíbat) (í/á í; í/á í; í; í) koga/kaj ~ otroka; ~ zibelko; poud. Pri sosedovih bodo zibali |bodo dobili novorojenčka|
zíbati se tudi zibáti se -ljem se in zíbati se tudi zibáti se -am se in zíbati se -ljem se in zíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladja se ~e; ~ ~ po taktu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plašíti in plášiti -im in plašíti -ím nedov. pláši -te in -íte in pláši -íte, -èč -éča; plášil -íla in -íl -íla, plášit in -ít, plášen -a in -èn -êna; plášenje in plašênje; (plášit in -ít/-ìt) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe; neobč. plašiti koga/kaj z/s čim ~ učence s kaznijo strašiti
plašíti se in plášiti se -im se in plašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ mraza bati se; Ta konj se rad ~i |se hitro vznemiri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pljúvati -am in pljúvati pljújem tudi pljuváti pljúvam in pljuváti pljújem nedov. -aj -ajte in pljúj -te in -aj -ájte in pljúj -te tudi pljúvaj -ájte, -ajóč in -ujóč, -áje; -al -ala in -ál -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; pljúvanje in pljuvánje; (-at in -át) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; poud. ~ v lastno skledo |škodovati samemu sebi, svoji stvari|; poud. pljuvati na koga/kaj |jemati ugled komu, sramotiti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trdíti2 -ím in trdíti in tŕditi -im nedov. tŕdi -íte in tŕdi -te in -íte, -èč -éča; -íl -íla in tŕdil -íla, -ít in tŕdit, trjèn -êna in tŕjen -a; trjênje in tŕjenje; (-ít/-ìt in tŕdit) (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ snov s sušenjem
trdíti se -ím se in trdíti se in tŕditi se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) Beton se hitro ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plastíti -ím in plástiti -im nedov. plásti -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, plaščèn -êna in plastèn -êna in plásten -a; plaščênje in plastênje in plástenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ seno
plastíti se -ím se in plástiti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) Družba se ~; poud. Meglice se ~ijo po kotlinah |pojavljajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

škrípati tudi škripáti -ljem in škrípati tudi škripáti -am in škrípati -ljem in škrípati -am nedov. škríplji -te in -íte in škrípaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; škrípal -ála in -al -ala, škrípat, škrípan -a; škripánje in škrípanje; (škrípat) (í/á í; í/á í; í; í) Pod ~e; poud. Preskrba ~e |je slaba, nezadostna|; slabš. škripati kaj ~ vedno isto melodijo |igrati na violino|; poud. škripati od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; brezos. Škripalo je pod nogami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prêsti prêdem in présti prédem nedov. -i -íte in -i -ite, -óč; prédel prêdla in prédel -dla, pokr. prèl prêla in prèl préla, prèst/prêst in prést, predèn -êna in préden -a; predênje in prédenje; (prèst/prêst in prést/prèst) (é; ẹ́) kaj ~ volno; poud. ~ zgodbe |pripovedovati|; poud. presti kaj proti komu Nekaj ~e ~ sosedom |naklepa|; Maček ~e; poud. presti komu Slaba nam ~e |težko živimo|; Trda mi ~e za denar |zmanjkuje mi denarja|; brezos. Presneto nam že ~e |hudo je|
prêsti se prêdem se in présti se prédem se (é; ẹ́) neobč., poud. Skozi okno se ~e mrak |se širi, prihaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in sêsen -sna -o in sésen -sna -o [prva in druga oblika sə] (ə̀; ə̏; ə̏ ȁ ȍ; é; ȇ; ẹ̑)
sèsni -a -o in sesnì -à -ò in sêsni -a -o in sésni -a -o [prva in druga oblika sə] (ə̀; ȉ ȁ ȍ; é; ȇ; ẹ̑) ~ mladič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentánel -éla [še -u̯ in šə -u̯] m, zem. i. (á ẹ̑) v ~u
šentanélski -a -o [še u̯s in šə u̯s] (ẹ̑)
Šentanélec -lca [še u̯c in šə u̯c] in Šentanélar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Šentanélka -e [še u̯k in šə u̯k] ž, preb. i. (ẹ̑)
Šentanélčev -a -o [še u̯č in šə u̯č] (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uskladíti -ím in uskláditi -im dov. uskládi -íte in -i -ite; uskládil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, usklajèn -êna in usklájen -a; uskladênje in uskládenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á; á ȃ) kaj ~ delo posameznikov; ~ ponudbo in povpraševanje; uskladiti kaj z/s čim ~ zakon z ustavo
uskladíti se -ím se in uskláditi se -im se (í/ȋ í; á; á ȃ) z/s kom/čim o čem ~ ~ s sodelavci o metodi dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čoháti -ám in čóhati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; čohánje in čóhanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ̑) koga/kaj ~ psa za ušesi
čoháti se -ám se in čóhati se -am se (á ȃ; ọ̑) ob kaj Svinja se ~a ob ogrado; nizk. Ne čohaj se kar naprej |praskaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čŕniti -im in črníti -ím nedov. -i -ite in čŕni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, čŕnjen -a in črnjèn -êna; čŕnjenje in črnjênje; (-it in -ít/-ìt) (ŕ; í/ȋ í) koga/kaj ~ čevlje, lase; poud. črniti koga komu, pri kom ~ sodelavca vodstvu, pri vodstvu |delati ga nepriljubljenega, osovraženega|
čŕniti se -im se in črníti se -ím se (ŕ; í/ȋ í) poud. V daljavi se ~ijo skale |temno se odražajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

črtíti -ím in črtíti in čŕtiti -im nedov. čŕti -íte in čŕti -te in -íte, -èč -éča; -íl -íla in čŕtil -íla, -èn -êna in čŕten -a; črtênje in čŕtenje; (-ít/-ìt in čŕtit) (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) neobč. sovražiti: koga/kaj ~ sovražnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mláskati -am in mláskati tudi mlaskáti -am in mlaskáti -ám nedov. -aj -ajte in mláskaj -te tudi -ájte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in mláskal -ála in -àl -ála; mláskanje in mlaskánje; (-at in -àt) (á; á ȃ; á/á á; á ȃ) ~ pri jedi; poud. mlaskati kaj ~ zadnji grižljaj |mlaskajoče jesti|; mlaskati z/s čim ~ z jezikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

okroglíti -ím in okrógliti -im nedov. okrógli -íte in -i -ite; okróglil -íla in -il -ila, -ít in -it, okrogljèn -êna in okrógljen -a; okrogljênje in okrógljenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ izdelke
okroglíti se -ím se in okrógliti se -im se (í/ȋ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) Listi se ~ijo; poud. Na starost se je začela okrogliti |debeliti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a)
kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b)
kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c)
v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č)
v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a)
kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b)
kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c)
v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č)
v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d)
v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

páriti2 -im in paríti -ím nedov. -i -ite in pári -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, párjen -a in parjèn -êna; párjenje in parjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) kaj ~ osla s kobilo
páriti se -im se in paríti se -ím se (á ȃ; í/ȁ í) Večina živali se ~i spomladi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spoprijateljíti -ím in spoprijáteljiti -im dov. spoprijatêlji -íte in -i -ite; spoprijáteljil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, -èn -êna in -en -ena; spoprijateljênje in spoprijáteljenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ȃ) koga Skupno delo jih je spoprijateljilo
spoprijateljíti se -ím se in spoprijáteljiti se -im se (í/ȋ í; ȃ) Otroci so se hitro spoprijateljili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svaljkáti -ám in sváljkati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; svaljkánje in sváljkanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ testo
svaljkáti se -ám se in sváljkati se -am se (á ȃ; ȃ) Lasje se ~ajo v kodre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

varováti -újem in várovati -ujem nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; varovánje in várovanje; (-àt in -at) (á ȗ; á) koga/kaj ~ dom; ~ otroka; varovati koga/kaj pred kom/čim ~ otroka pred nesrečo; ~ kovino pred rjo
varováti se -újem se in várovati se -ujem se (á ȗ; á) koga/česa ~ ~ slabe družbe; Varujte se jih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zjásniti -im in zjasníti -ím dov. -i -ite in zjásni -íte; -il -ila in zjásnil -íla, -it in -ít/-ìt, zjásnjen -a in zjasnjèn -êna; zjásnjenje in zjasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj neobč. ~ svoje razmerje do dela; redk. ~ skrivnost razjasniti; redk. zjasniti komu kaj ~ pomočniku navodila pojasniti
zjásniti se -im se in zjasníti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) poud. Misel se je zjasnila |postala jasna, razumljiva|; s smiselnim osebkom zjasniti se komu Zjasnilo se mu je, kaj hočejo |spoznal, razumel je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

céncati -am in cencáti -ám [nenaglašenoin ce] nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt; céncanje in cencánje; (-at in -àt) (ẹ̑; á ȃ) neobč. omahovati, obotavljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebelár -ja [če in čə] m s -em člov. (á)
čebelárka -e [če in čə] ž, člov. (á)
čebelaríca -e [če in čə] ž, člov. (í)
čebelárjev -a -o [če in čə] (á)
čebelaríčin -a -o [če in čə] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|

íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kanál1 -a [-l in -u̯] m, zem. i. (ȃ) v ~u
kanálski -a -o [ls in u̯s] (ȃ)
Kanálec -lca [lc in u̯c] m s -em preb. i. (ȃ)
Kanálka -e [lk in u̯k] ž, preb. i. (ȃ)
Kanálčev -a -o [lč in u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

núditi -im in nudíti in núditi -im nedov. -i -ite in núdi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in núdil -íla, -it, núden -a; núdenje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ bralcem domačo in tujo literaturo; ~ jezljivcu povod za prepir dajati; ~ otrokom zgled biti otrokom za zgled; Dokumenti ~ijo zanimive informacije vsebujejo; ~mo veliko izbiro blaga ponujamo, imamo; Šola ~i izobrazbo izobražuje; ~ odpor upirati se; ~ pomoč pomagati
núditi se -im se in nudíti se in núditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) ponujati se, kazati se: komu ~i ~ nam dober izhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

usoglasíti -ím in usoglásiti -im dov. usoglási -íte in -i -ite; usoglásil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, usoglašèn -êna in usoglášen -a; usoglašênje in usoglášenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á) neobč. kaj ~ vsebino in obliko uskladiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

apníti -ím in ápniti -im nedov. ápni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it; apnjèn -êna in ápnjen -a; apnjênje in ápnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik, zemljo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blázniti -im in blazníti -ím nedov. -i -ite in blázni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, bláznjen -a in blaznjèn -êna; bláznjenje in blaznjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) poud. koga Ta misel ga ~i |spravlja v zmedenost, zmoto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

črépati -am in črepáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; črépanje in črepánje; (-at in -àt) (ẹ́; ẹ̑; á ȃ) pokr. severovzh. kaj ~ jabolčnik pohlepno, veliko piti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drózgati -am in drozgáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; drózganje in drozgánje; (-at in -àt) (ọ̑; á ȃ) kaj ~ grozdje, sadje |mleti, mečkati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

golíti -ím in golíti gólim nedov. gôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in gôlil -íla, -ít in gôlit, goljèn -êna in góljen -a; góljenje in goljênje; (-ít/-ìt in gôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča; ~ debla |lupiti|
golíti se -ím se in golíti se gólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) |menjavati dlako, perje|: Krava se ~i; Ptiči se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gozdíti -ím in gózditi -im nedov. gôzdi -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, -èn -êna in -en -ena; gozdênje in gózdenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj ~ toporišče pri sekiri; alp. gvozditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gvózditi -im in gvozdíti -ím nedov. -i -ite in gvôzdi -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, -en -ena in -èn -êna; gvózdenje in gvozdênje; (-it in -ít/-ìt) (ọ́; ọ̑; í/ȋ í) alp. |plezati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hraníti1 in hrániti -im in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; hránil -íla in -il -ila, hránit, hránjen -a; hránjenje; (hránit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ bolnika; ~ živino krmiti; redk. Še vedno ga ~i oče preživlja, vzdržuje
hraníti se in hrániti se -im se in hrániti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z rastlinsko hrano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izpáriti2 -im in izparíti -ím dov. -i -ite in izpári -íte; -il -ila in izpáril -íla, -it in -ít/-ìt, izpárjen -a in izparjèn -êna; izpárjenje in izparjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) kaj ~ slano raztopino; ~ vodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

iztróšiti -im in iztrošíti in iztróšiti -im dov. -i -ite in iztróši -te in -íte; -il -ila in iztróšil -íla, -it, -en -ena; iztróšenje; (-it) (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) porabiti, izčrpati: kaj ~ vse svoje moči
iztróšiti se -im se in iztrošíti se in iztróšiti se -im se (ọ́; í/ȋ/ọ́ ọ́) Stroj se ~i izrabi; Oči so se mu iztrošile izčrpale, oslabele

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krampáti -ám in krámpati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; krampánje in krámpanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ jarke; poud.: Če se ne boš učil, boš pa krampal |opravljal težja telesna dela|; ~ po cesti |nerodno, okorno hoditi|; pokr. Ta mačka ~a praska

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kŕšiti -im in kršíti in kŕšiti -im nedov. -i -ite in kŕši -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in kŕšil -íla, -it; -en -ena; kŕšenje; (-it) (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ obveznosti, predpise; dvovid. ~ zračni prostor
kŕšiti se -im se in kršíti se in kŕšiti se -im se (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) redk. krušiti se, drobiti se: Skale se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

krušíti in krúšiti -im in krúšiti -im nedov. krúši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; krúšil -íla in -il -ila, krúšen -a; krúšenje; (krúšit) (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ steno
krušíti se in krúšiti se -im se in krúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Omet se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

letvíti -ím in létviti -im nedov. létvi -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, -èn -êna in -en -ena; letvênje in létvenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ẹ́; ẹ̑) les. |pritrjevati letve|: kaj ~ pod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

máhniti -em in mahníti in máhniti -em dov. -i -ite in máhni -te in -íte; -il -ila in máhnil -íla, máhnjen -a; máhnjenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) leno ~ z roko; mahniti komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahniti koga/kaj ~ nasprotnika s palico |udariti|; poud. mahniti po kom/čem jezno ~ ~ volu |udariti|
máhniti jo -em jo in mahníti jo in máhniti jo -em jo (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ v mesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nakáziti -im in nakazíti -ím dov. -i -ite in nakázi -íte; -il -ila in nakázil -íla, -it in -ít/-ìt, nakážen -a in nakažèn -êna; nakáženje in nakažênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) redk. skaziti, iznakaziti: koga/kaj Kdo te je tako nakazil; nakaziti komu kaj ~ strašilu obraz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

namésti -médem in namésti -métem in namêsti -mêdem in namêsti -mêtem dov., nam. namést/namèst in namèst/namêst; namédenje in namétenje in namedênje in nametênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ maslo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

napáriti -im in naparíti -ím dov. -i -ite in napári -íte; -il -ila in napáril -íla, -it in -ít/-ìt, napárjen -a in naparjèn -êna; napárjenje in naparjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) fiz. kaj na kaj ~ kovinsko plast na steklo; ~ v vakuumu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omečíti -ím in oméčiti -im dov. omêči -íte in -i -ite; oméčil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, -èn -êna in -en -ena; omečênje in oméčenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. omehčati: koga Ni se dal ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omésti omédem in omésti ométem in omêsti omêdem in omêsti omêtem dov., nam. omést/omèst in omèst/omêst; omédenje in ométenje in omedênje in ometênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ maslo; Danes še ni omedla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oplatíti -ím in oplátiti -im dov. opláti -íte in -i -ite; oplátil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, -èn -êna in -en -ena; oplatênje in oplátenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ lesene izdelke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

opočásniti -im in opočasníti -ím dov. -i -ite in opočásni -íte; -il -ila in opočásnil -íla, -it in -ít/-ìt, opočásnjen -a in opočasnjèn -êna; opočásnjenje in opočasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ hojo upočasniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

palíti in páliti -im in páliti -im nedov. páli -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; pálil -íla in -il -ila, pálit, páljen -a; páljenje; (pálit) (í/ȋ/á á; á) star. žgati: koga/kaj poud. Njen pogled ga ~i; ~ vejevje sežigati
palíti se in páliti se -im se in páliti se -im se (í/ȋ/á á; á) star. žgati se, smoditi se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; péstovanje in pestovánje; (-at in -àt) (ẹ́; á ȗ) koga/kaj ~ otroka; poud. ~ kozarec v rokah |držati|
péstovati se -ujem se in pestováti se -újem se (ẹ́; á ȗ) Rad se ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pleskáti -ám in pléskati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; pleskánje in pléskanje; (-àt in -at) (á ȃ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ob kaj Dež ~a ~ okna; pleskati z/s čim ~ z rokami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

počasníti -ím in počásniti -im nedov. počásni -íte in -i -ite; počásnil -íla in -il -ila, -ít in -it, počasnjèn -êna in počásnjen -a; počasnjênje in počásnjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á; ȃ) koga/kaj ~ tok vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podmésti -médem in podmésti -métem in podmêsti -mêdem in podmêsti -mêtem dov., nam. podmést/podmèst in podmèst/podmêst; podmédenje in podmétenje in podmedênje in podmetênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ kislo zelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

postíti póstim in postíti -ím nedov. pôsti -íte, -èč -éča; pôstil -íla in -íl -íla, pôstit in -ít, pósten -a in -èn -êna; póstenje in postênje; (pôstit in -ít/-ìt) (í/ȋ ọ́; í/ȋ í) poud. koga ~ijo ga, ker je predebel
postíti se póstim se in postíti se -ím se (í/ȋ ọ́; í/ȋ í) ~ ~ vsak petek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prejásniti -im in prejasníti -ím dov. -i -ite in prejásni -íte; -il -ila in prejásnil -íla, -it in -ít/-ìt, prejásnjen -a in prejasnjèn -êna; prejásnjenje in prejasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) neobč. kaj ~ svoje nazore prečistiti, izčistiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prepáriti2 -im in preparíti -ím dov. -i -ite in prepári -íte; -il -ila in prepáril -íla, -it in -ít/-ìt, prepárjen -a in preparjèn -êna; prepárjenje in preparjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) kaj z likalnikom ~ spletene dele jopice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

résniti -im in resníti in résniti -im nedov. -i -ite in résni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in résnil -íla, -it, résnjen -a; résnjenje; (-it) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) koga Pomanjkanje jih je resnilo
résniti se -im se in resníti se in résniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) Vse bolj so se resnili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rúšiti -im in rušíti in rúšiti -im nedov. -i -ite in rúši -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in rúšil -íla, -it, -en -ena; rúšenje; (-it) (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; ~ nočni mir kaliti; publ.: ~ oblast spodkopavati, ogrožati; ~ ugled jemati
rúšiti se -im se in rušíti se in rúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Zid se ~i; Kamenje se ~i nanj pada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súvati -am tudi súvati sújem in suváti súvam tudi suváti sújem nedov. -aj -ajte in súvaj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ál -ála, -at in -àt, -an -ana; súvanje in suvánje; (-at in -àt) (ú; ú; á ú; á ú) ~ z mečem proti napadalcu; suvati koga/kaj ~ kroglo; ~ soseda
súvati se -am se tudi súvati se sújem se in suváti se súvam se tudi súvati se sújem se (ú; ú; á ú; á ú) Otroci se ~ajo; ~ ~ s komolci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svetováti -újem in svétovati -ujem dvovid. -új -újte in -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; svetovánje in svétovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́) komu kaj ~ znancu dober nakup; omilj. ~ujem ti, da miruješ |miruj|; pametno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvìd pri Stíčni -ída ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȉ í í í) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a in Šentvídec -dca [še in šə] m, druga oblika s -em preb. i. (ȋ; ȋ)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvíška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ȋ ó) na ~i ~i
šentviškogôrski -a -o, neurad. gôrski -a -o [še in šə] (ȏ; ó)
Šentviškogôrčan -a, neurad. Gorjàn -ána in Gorján -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȁ á; ȃ)
Šentviškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tláčiti -im in tlačíti in tláčiti -im nedov. -i -ite in tláči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in tláčil -íla, -it, -en -ena; tláčenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ seno na vozu; ~ tobak v pipo; poud. ~ hrano vase |hitro, veliko jesti|; poud. tlačiti koga ~ jetnike v klet |na silo spravljati|; Mora ga ~i |muči|; ~ politične nasprotnike |zatirati|
tláčiti se -im se in tlačíti se in tláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |gnesti se, prerivati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tolažíti in tolážiti -im in tolážiti -im nedov. toláži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tolážil -íla in -il -ila, tolážit, tolážen -a; toláženje; (tolážit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ lakoto; ~ otroka
tolažíti se in tolážiti se -im se in tolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) z/s čim ~ ~ s srečnim naključjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tvésti tvézem in tvêsti tvêzem nedov. tvézi -te in tvêzi -íte, -óč; tvézel -zla in tvézel tvêzla, tvést in tvèst/tvêst, tvézen -a in tvezèn -êna; tvézenje in tvezênje; (tvést in tvèst/tvêst) (ẹ́; é) slabš. komu kaj ~ poslušalcem laži |pripovedovati|; slabš. tvesti komu o kom/čem Drugim ne tvezi o tem |ne govori, ne pripoveduj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

umésti umédem in umésti umétem in umêsti umêdem in umêsti umêtem dov., nam. umést/umèst in umèst/umêst; umédenje in umétenje in umedênje in umetênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ maslo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

umestíti -ím in uméstiti -im dov. umésti -íte in -i -ite; uméstil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, umeščèn -êna in uméščen -a; uméščenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj slovesno ~ rektorja; neobč.: ~ kip na podstavek namestiti; ~ sliko med avtorjeva najboljša dela uvrstiti
umestíti se -ím se in uméstiti se -im se (í/ȋ í; ẹ́; ẹ̑) neobč. ~ ~ na svoj prostor namestiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

usvaljkáti -ám in usváljkati -am dov. -àj -ájte in -aj -ajte; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; usvaljkánje in usváljkanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ klobaso iz ugnetenega testa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

verováti -újem in vérovati -ujem dvovid. -új -újte in -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; verovánje in vérovanje, (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́) v koga/kaj ~ ~ Boga, bogove; ~ ~ ljudi; ~ ~ resnico; poud. verovati komu/čemu Mladina jim več ne ~uje |verjame|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vésti vézem in vêsti vêzem nedov. vézi -te in vêzi -íte, -óč; vézel -zla in vézel vêzla, vést in vèst/vêst, vézen -a in vezèn -êna; vézenje in vezênje; (vést/vèst in vèst/vêst) (ẹ́; é) kaj ~ prt; ~ s svilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzmetíti -ím in vzmétiti -im dvovid. vzmêti -íte in -i -ite, nedov. -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, -èn -êna in -en -ena; vzmetênje in vzmétenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vozilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zarigljáti -ám in zarígljati -am dov. -àj -ájte in -aj -ajte; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; zarigljánje in zarígljanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȋ) neknj. pog. zapahniti: kaj ~ vrata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zmésti zmédem in zmésti zmétem in zmêsti zmêdem in zmêsti zmêtem dov., nam. zmést/zmèst in zmèst/zmêst; zmédenje in zmétenje in zmedênje in zmetênje; drugo gl. mésti (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ smetano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poplašíti in poplášiti -im in poplašíti -ím dov. poplášil -íla, nam. poplášit in poplašít/poplašìt; poplášenje in poplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ otroka s kaznijo |nekoliko preplašiti, prestrašiti|
poplašíti se in poplášiti se in poplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. Krava se je poplašila in zbezljala se je splašila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

splašíti in splášiti -im in splašíti -ím dov. splášil -íla, nam. splášit in splašít/splašìt; splášenje in splašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe
splašíti se in splášiti se -im se in splašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) ~ ~ in zbežati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjánž pri Drávogradu -a ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȃ ȃ) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjánški -a -o [še in šə] (ȃ)
Šentjánžan -a [še in šə] m, preb. i. (ȃ)
Šentjánžanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentóžbolt -a [še in šə] m, zem. i. (ọ̑) v ~u
šentóžboltski -a -o [še in šə] (ọ̑)
Šentóžboltčan -a, star. Šentóžbolčan -a [še in šə] m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Šentóžboltčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. -aj se -ajte se in -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se in -àl se -ála se, -at se in -àt se; báhanje in bahánje; (-at se in -àt se); (á; á ȃ) komu z/s kom/čim ~ ~ prijateljem s svojimi podvigi, s predniki; bahati se pred kom z/s kom/čim ~ ~ ~ gosti z novo obleko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím in čáditi -im nedov. čádi (se) -íte (se) in -i (se) -ite (se), -èč (se) -éča (se); -íl (se) -íla (se) in -il (se) -ila (se); čadênje in čádenje; (-ít (se)/-ìt (se) in -it (se)) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. kaditi se: Leščerba (se) ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čemérnež -a [čə in če] m s -em člov. (ẹ̑) poud. |čemeren človek|
čemérnica -e [čə in če] ž, člov. (ẹ̑) poud.
čemérnežev -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.
čemérničin -a -o [čə in če] (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

činíti -ím in číniti -im nedov. číni -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -ít in -it, činjèn -êna in čínjen -a; čínjenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; í ȋ) pokr. |čistiti omlačeno žito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dôlsko -ega [u̯s] in Dólsko -ega s, zem. i. (ȏ; ọ̑) v ~em
dôlski -a -o [u̯s] in dólski -a -o in dôlški -a -o [u̯š] in dólški -a -o (ȏ; ọ̑; ȏ; ọ̑)
Dôlščan -a [u̯š] in Dólščan -a m, preb. i. (ȏ; ọ̑)
Dôlščanka -e [u̯š] in Dólščanka -e ž, preb. i. (ȏ; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. -i -ite in grebêni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, grebénjen -a in grebenjèn -êna; grebénjenje; (-it in -ít/-ìt) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. grbiti: kaj Pes ~i vrat
grebéniti se -im se in grebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. Valovi so se visoko grebenili |se dvigali v obliki grebena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kljúvati -am in kljúvati kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljuváti kljújem nedov. -aj -ajte in kljúj -te tudi kljúvaj -ájte in kljúj -te, -ajóč in kljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; kljúvanje in kljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj Kokoš ~a zrnje; kljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. V srcu mu ~a skrb |ga vznemirja|; brezos. V prstu mu ~a |ima ostre ponavljajoče se bolečine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at; kmetovánje in kmétovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at; koledovánje in kolédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ̑) ~ po hišah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kolíti -ím in kolíti kólim nedov. kôli -íte, -èč -éča; -íl -íla in kôlil -íla, -ít in kôlit, koljèn -êna in kóljen -a; koljênje in kóljenje; (-ít/-ìt in kôlit) (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) redk. količiti: ~ v vinogradu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

moledováti -újem in molédovati -ujem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; moledovánje in molédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ̑) koga za kaj ~ mojstra za službo; moledovati pri kom/čem Moledoval je pri vratarju, da bi ga spustil v dvorano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odzíbati tudi odzibáti -ljem in odzíbati tudi odzibáti -am in odzíbati -ljem in odzíbati -am dov. odzíbanje tudi odzibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) kaj Valovi ~ejo čoln k bregu
odzíbati se tudi odzibáti se -ljem se in odzíbati se tudi odzibáti se -am se in odzíbati se -ljem se in odzíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) Ladjica se je odzibala od obale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oglasíti se -ím se in oglasíti se in oglásiti se -im se dov. oglási se -íte se in oglási se -te se in -íte se; oglásil se -íla se, -ít se/-ìt se in oglásit se; (-ít se/-ìt se in oglásit se) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ otroku; poud.: Oglasila se mu je stara bolečina |spet pojavila|; Oglasil se mu je želodec |postal je lačen|; oglasiti se komu z/s čim Oglasil se nam je z razglednico; redk. oglasiti se proti komu Vsi so se oglasili proti njemu nastopili; ~ ~ na občini; poud. Ognjenik se je spet oglasil |začel delovati|; brezos. Iz daljave se je oglasilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ovésti se ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

paberkováti -újem in páberkovati -ujem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; paberkovánje in páberkovanje; (-àt in -at) (á ȗ; á) ~ po njivah; poud. ~ po izpiskih |priložnostno, nesistematično zbirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ponúditi -im in ponudíti in ponúditi -im dov. ponúden -a in ponújen -a; ponúdenje in ponújenje; drugo gl. nuditi (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ kupcu najnovejše blago; publ.: ~ beguncem pomoč izraziti pripravljenost pomagati; ~ odstop izraziti možnost odstopa; ponuditi koga z/s čim ~ gosta z žganjem postreči gostu žganje
ponúditi se -im se in ponudíti se in ponúditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu za koga/kaj ~ ~ prijatelju za spremstvo; ~ ~ ~ prostovoljca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prizíbati tudi prizibáti -ljem in prizíbati tudi prizibáti -am in prizíbati -ljem in prizíbati -am dov. prizíbanje tudi prizibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) poud. koga/kaj Ladja jih je prizibala v pristanišče |zibaje pripeljala|
prizíbati se tudi prizibáti se -ljem se in prizíbati se tudi prizibáti se -am se in prizíbati se -ljem se in prizíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) poud. ~ ~ iz gostilne |zibaje se priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razjásniti -im in razjasníti -ím dov. -i -ite in razjásni -íte; -il -ila in razjásnil -íla, -it in -ít/ìt, razjásnjen -a; razjásnjenje tudi razjasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) komu kaj ~ stranki nekatere podrobnosti; ~ razloge za odpoved
razjásniti se -im se in razjasníti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Stvari so se razjasnile; s smiselnim osebkom razjasniti se komu Razjasnilo se nam je, kdo je krivec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razplastíti -ím in razplástiti -im dov. razplástil -íla in razplástil -a, nam. razplastít/razplastìt in razplástit; razplaščênje in razplastênje in razplástenje; drugo gl. plastiti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj Veter je razplastil meglo; neobč. ~ kmečko prebivalstvo razslojiti
razplastíti se -ím se in razplástiti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. razslojiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razvejíti -ím in razvêjiti -im dov. razvêjil -íla in razvêjil -a, nam. razvejít/razvejìt in razvêjit, razvejèn -êna in razvêjen -a; razvejênje in razvêjenje; drugo gl. vejiti se (í/ȋ í; ȇ) kaj Te rastline ~ijo korenine pod površjem
razvejíti se -ím se in razvêjiti se -im se (í/ȋ í; ȇ) Deblo se ~i; Študij se je zelo razvejil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestánkar -ja [sə in se] m s -em člov. (ȃ) slabš. |udeleženec pogostih sestankov|
sestánkarica -e [sə in se] ž, člov. (ȃ) slabš.
sestánkarjev -a -o [sə in se] (ȃ) slabš.
sestánkaričin -a -o [sə in se] (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestavítelj -a [sə in se] m s -em člov. (ȋ) neobč. sestavljavec
sestavíteljica -e [sə in se] ž, člov. (ȋ) neobč. sestavljavka
sestavíteljev -a -o [sə in se] (ȋ) neobč.
sestavíteljičin -a -o [sə in se] (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sesvaljkáti -ám in sesváljkati -am [sə in se] dov. sesvaljkánje in sesváljkanje; drugo gl. svaljkati (á ȃ; ȃ) kaj ~ cigareto
sesvaljkáti se -ám se in sesváljkati se -am se [sə in se] (á ȃ; ȃ) neobč. zmečkati se: Krilo se je sesvaljkalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sprijateljíti se -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. sprijatêlji se -íte se in -i se -ite se; sprijáteljil se -íla se in -il se -ila se, -ít se/-ít se in -it se; sprijateljênje in sprijáteljenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; ȃ) Otroci se hitro ~ijo; ~ ~ s sosedi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strašíti -ím in strášiti -im nedov. stráši -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila, -èn -êna in -en -ena; strašênje in strášenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ otroke; strašiti koga z/s čim ~ učence s kaznijo; brezos. Na gradu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentgótard -a [še in šə] m, zem. i. (ọ̑) v ~u
šentgótardski -a -o [še in šə] (ọ̑)
Šentgótardčan -a m, preb. i. [še in šə] (ọ̑)
Šentgótardčanka -e ž, preb. i. [še in šə] (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentílj pod Turjákom -a ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȋ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentíljski -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentíljčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentíljčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentílj v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȋ ẹ́ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
šentíljski -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentíljčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentíljčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjákob ob Sávi -a ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȃ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjákobski -a -o [še in šə] (ȃ)
Šentjákobčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȃ)
Šentjákobčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjánž -a [še in šə] m s -em zem. i. (á; ȃ á) |pri Sevnici|: v ~u
šentjánški -a -o tudi šentjánski -a -o [še in šə] (á; ȃ; á; ȃ)
Šentjánžan -a [še in šə] m, preb. i. (á)
Šentjánžanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjêrnej -êja [še in šə] m s -em zem. i. (é é) v ~u
šentjernêjski -a -o [še in šə] (ȇ)
Šentjernêjčan -a [še in šə] m, preb. i. (é)
Šentjernêjčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjóšt nad Horjúlom -a ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ọ̑ ȗ) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjóški -a -o [še in šə] (ọ̑)
Šentjóštčan -a, star. Šentjóščan -a [še in šə] m, preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Šentjóštčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentjúr pri Cêlju -ja ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ú é) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjúrski -a -o [še in šə] (ȗ)
Šentjúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȗ)
Šentjúrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentlámbert -a [še in šə] m, zem. i. (ȃ) v ~u
šentlámberški -a -o [še in šə] (ȃ)
Šentlámbertčan -a, star. Šentlámberčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Šentlámbertčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentlôvrenc -a [še in šə] m s -em zem. i. (ȏ) v ~u
šentlôvrenški -a -o tudi šentlôvrenski -a -o [še in šə] (ȏ; ȏ)
Šentlôvrenčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ)
Šentlôvrenčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentrúpert -a [še in šə] m, zem. i. (ȗ) |pri Trebnjem|: v ~u
šentrúpertski -a -o tudi šentrúperški -a -o [še in šə] (ȗ; ȗ)
Šentrúpertčan -a tudi Šentrúperčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȗ; ú)
Šentrúpertčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentúrška Gôra -e -e [še in šə] ž, zem. i. (ú ó) na ~i ~i
šenturškogôrski -a -o, neurad. šentúrški -a -o [še in šə] (ȏ; ú)
Šenturškogôrčan -a, neurad. Šentúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȏ; ȗ)
Šenturškogôrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvìd -ída [še in šə] m, zem. i. (ȉ í) |del Ljubljane|: v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvìd ob Glíni -ída ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȉ í í í) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (í)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvìd pri Gróbelnem -ída ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȉ ọ̑ í ọ̑) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šentvìd pri Planíni -ída ~ ~ [še in šə] m, zem. i. (ȉ í í í) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentvíški -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentvídčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentvídčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ustalíti -ím tudi ustáliti -im dov. ustáli -íte in -i -ite; ustálil -íla in -il -ila, -ít/-ìt in -it, ustaljèn -êna in ustáljen -a; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; á ȃ) kaj ~ cene; ~ gospodarstvo
ustalíti se -ím se in ustáliti se -im se (í/ȋ í; á ȃ) Te navade so se ustalile; poud. Fant se še ni ustalil |umiril, uravnovesil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zasúkati -am in zasúkati -súčem dov. -aj -ajte in -ájte in -i -ite; -al -ala in -ála, -an -ana; zasúkanje in zasukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ ključ; poud.: ~ (si) rokave |začeti prizadevno delati|; ~ stavek |drugače povedati, izraziti|
zasúkati se -am se in zasúkati se -súčem se (ú; ú) ~ ~ v levo; poud. Življenje se je zasukalo |se je spremenilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zavésti se zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. in 3. os. dv. zavésta se; 2. os. mn. zavéste se, 3. os. mn. zavêjo se in zavedó se, zavédi se -te/-íte se in zavêdi se -te se/-íte se; zavédel se -dla se in zavêdel se -dla se; zavédenje; (-vést se/-vèst se in -vèst se/-vêst se) (ẹ́; é ẹ́) zavedeti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zazíbati tudi zazibáti -ljem in zazíbati tudi zazibáti -am in zazíbati -ljem in zazíbati -am dov. zazíbanje tudi zazibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) koga/kaj Veter je zazibal jambore; ~ otroka pozibati; zazibati koga v kaj ~ otroka v spanje; poud. Pesem jih je zazibala v spomine |je vzbudila spomine|
zazíbati se tudi zazibáti se -ljem se in zazíbati se tudi zazibáti se -am se in zazíbati se -ljem se in zazíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) ~ ~ pri hoji; poud. zazibati se v kaj ~ ~ ~ prijetne sanje |začeti sanjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zglasíti se -ím se in zglasíti se in zglásiti se -im se dov. zglási se -íte se in zglási se -te se in -íte se; zglásil se -íla se, -ít se/-ìt se in zglásit se; (-ít se/-ìt se in zglásit se) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) ~ ~ pri direktorju; redk. zglasiti se komu z/s čim ~ ~ prijatelju z razglednico oglasiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

žvénkati -am in žvênkati -am tudi žvenkáti -ám nedov. žvénkaj -te in žvênkaj -te tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; žvénkal -a in žvênkal -a tudi -àl -ála, žvénkat in žvênkat tudi -àt; žvénkanje in žvênkanje tudi žvenkánje; (žvénkat in žvênkat tudi -àt) (ẹ̑; ȇ; á ȃ) Šipe ~ajo ob sunkih vetra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a)
če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b)
če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c)
v prir. besedni zv. Tone in ~
č)
v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d)
prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a)
če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b)
če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c)
v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č)
v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d)
v predložni rabi k nam; od vaju
e)
pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f)
nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omedlèl -éla -o in omedlél -a -o [me -u̯ in mə -u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek
omedléli -ega [me in mə] m, člov. (ẹ́) odnesti ~ega
omedlélost -i [me in mə] ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blagovóliti -im in blagovolíti -ólim dvovid., nedov. -i -ite in blagovôli -íte, -èč -éča; -il -ila in blagovôlil -íla, -it in blagovôlit; (-it in blagovôlit) (ọ́ ọ̑; í/ȋ ọ́) privzdig., z nedoločnikom Cesar je blagovolil potrditi mestne pravice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bljúvati -am in bljúvati bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljuváti bljújem nedov. -aj -ajte in bljúj -te tudi bljúvaj -ájte in bljúj -te, -ajóč in bljujóč, -áje; -al -ala tudi -ál -ála, -at tudi -át, -an -ana tudi -án -ána; bljúvanje tudi bljuvánje; (-at tudi -àt) (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri; bljuvati na koga/kaj poud. Strojnice ~ajo ~ sovražnika; Pijanec ~a bruha

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bohôtiti se -im se in bohotíti se -ím se nedov. -i se -ite se in bohôti se -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se in bohótil se -íla se; bohôtenje in bohotênje; (-it se in -ít se/-ìt se) (ó; ó ȏ; í/ȋ í) Po njivah se ~i osat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

capkáti -ám in cápkati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; capkánje in cápkanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) manjš.; poud. Otrok ~a za materjo |nerodno hodi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čêliti -im in čelíti čélim nedov. -i -ite in čêli -íte, -èč -éča; -il -ila in čêlil -íla, -it, čêljen -a in čéljen -a; čêljenje in čéljenje; (-it) (é; í/ȋ ẹ́) |gladko prirezovati, prisekovati|: kaj ~ snope, slamo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čepíti čépim in čépiti -im nedov. čêpi -íte in -i -ite, -èč -éča; čêpil -íla in -il -ila, čêpit in -it, čépljen -a; čépljenje; (čêpit in -it) (í/ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ sode, steklenice; les. ~ tramovje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čêsniti -em in česníti čésnem nedov. -i -ite in čêsni -íte; -il -ila in čêsnil -íla, -it, čêsnjen -a in čésnjen -a; čêsnjenje in čésnjenje; (-it) (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. koga po čem Česnil ga je po butici |močno udaril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čotáti -ám in čótati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; čotánje in čótanje; (-àt in -at) (á ȃ; ọ́; ọ́ ọ̑) pokr. zah. šepati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dáščiti -im in daščíti in dáščiti -im nedov. -i -ite in dášči -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in dáščil -íla, -en -ena; dáščenje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) les. |cepiti les v skodle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dražíti2 in drážiti -im in drážiti -im nedov. dráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; drážil -íla in -il -ila, drážit, drážen -a; dráženje; (drážit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; dražiti komu kaj ~ otroku domišljijo razvnemati; dražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ soseda proti sosedu hujskati, podpihovati; dražiti koga/kaj z/s kom/čim ~ oči s solzilcem; Vsi jo ~ijo z njim; brezos. dražiti koga k/h čemu, na kaj ~i ga h kašlju, na kašelj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedov. -i -ite in drémaj -te tudi -ájte, -óč in -ajóč, -áje; -al -ala in drémal -ála, -at; drémanje tudi dremánje; (-at) (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) Šel je dremat
drémati se -lje se in drémati se tudi dremáti se -a se (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) komu Komur se ~e, naj gre spat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvómiti -im in dvomíti in dvómiti -im nedov. -i -ite in dvómi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in dvómil -íla, -it, dvómljen -a; dvómljenje; (-it) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ/ọ́ ọ́) o kom/čem ~ ~ uspehu, °v uspeh; poud., z nikalnico Ne ~im ~ tem |prepričan sem|; ~im, če bo prišel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glavíti se -ím se in gláviti se -im se nedov. glávi se -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; -íl se -íla se in -il se -ila se; glavljênje in glávljenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; á ȃ) Zelje se še ~i |dela glave|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hlápati -am in hlapáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl ála; hlápanje in hlapánje; (-at in -àt) (á ȃ; ȃ; á ȃ) vet. |hlastati, opletati|: Konj je začel ~; redk. hlapati za čim Pes je hlapal za muhami hlastal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrestáti -ám in hréstati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; hrestánje in hréstanje; (-àt in -at) (á ȃ; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Sneg je hrestal pod nogami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izlakotíti -ím in izlákotiti -im dov. izlákotil -íla in izlákotil -a, nam. izlakotít/izlakotìt in izlákotit; izlakotênje in izlákotenje; drugo gl. lakotiti (í/ȋ í; á; á ȃ) koga Veslanje ga je izlakotilo; neobč. ~ internirance izstradati, sestradati
izlakotíti se -ím se in izlákotiti se -im se (í/ȋ í; á; á ȃ) ~ ~ na izletu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izplazíti se in izpláziti se -im se in izpláziti se -im se dov. izplázi -te in -íte in -i -ite; izplázil -íla in -il -ila, izplázit, izplázen -a; izplázenje; (izplázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ izpod omare; poud. ~ ~ iz sobe |neslišno, neopazno oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izpljúvati -am in izpljúvati -pljújem tudi izpljuváti -pljúvam in izpljuváti -pljújem dov., nam. izpljúvat in izpljuvàt; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ kri, slino
izpljúvati se -am se in izpljúvati se -pljújem se tudi izpljuváti se -pljúvam se in izpljuváti se -pljújem se (ú; ú; á ú; á ú) Ne more se izpljuvati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kániti1 -em in kaníti in kániti -em dov. -i -ite in káni -te in -íte; -il -ila in kánil -íla, -it, kánjen -a; kánjenje (-it) (á ȃ; í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ med; ~ v omako nekaj kapljic vina; knj. pog. kaniti komu Včasih mu kaj ~e dobi, zasluži nekaj denarja; poud. ~ v hišo |nepričakovano vstopiti|; brezos. Od ledene sveče je kanilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kljúsati -am in kljusáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála; kljúsanje in kljusánje; (-at in -àt) (ú; á ȃ) poud. |počasi, okorno stopati|: utrujeno ~ za kom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kristalíti -ím in kristáliti -im nedov. kristáli -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila; kristaljênje in kristáljenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ȃ) Ta snov rada ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lúžiti -im in lužíti in lúžiti -im nedov. -i -ite in lúži -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in lúžil -íla; -it, -en -ena; lúženje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ les; ~ bakrovo rudo; star. ~ perilo, platno |prati z lugom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

máhati -am in máhati tudi maháti -am nedov. -aj -ajte in máhaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in máhal -ála, -at, -an -ana; máhanje in mahánje; (-at) (á; á/á á) Pes ~a z repom; mahati komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahati koga/kaj ~ vola s palico |tepsti|; poud. mahati po kom/čem ~ ~ nasprotniku z gorjačo |udarjati|; ~ ~ politikih |zabavljati čez politike|
máhati jo -am jo in máhati jo tudi maháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ v šolo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mamíti in mámiti -im in mámiti -im nedov. mámi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; mámil -íla in -il -ila, mámit, mámljen -a; mámljenje; (mámit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj Vino jih ~i; neobč. Bogastvo jih ~i privlačuje, vabi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mrestíti se -ím se in mréstiti se -im se nedov. mrésti se -íte se tudi mrêsti se -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; -íl se -íla se in -il se -ila se; mrestênje in mréstenje (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑) Žabe se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

múžiti se -im se in mužíti se in múžiti se -im se nedov. -i se -ite se in múži se -te se in -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se in múžil se -íla se; múženje; (-it se) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) Bukev se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

naplastíti -ím in naplástiti -im dov. naplástil -íla in naplástil -a, nam. naplastít/naplastìt in naplástit; naplaščênje in naplastênje in naplástenje; drugo gl. plastiti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ les, seno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oplazíti in opláziti -im in opláziti -im dov. oplázi -te in -íte in -i -ite; oplázil -íla in -il -ila, oplázit, oplázen -a; oplázenje; (oplázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ vojaka po čelu; ~ oviro pri preskoku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pìkapòka in píkapòka in píkapôka in pìka pòka in píka pòka in píka pôka posnem. medm. (ȉȍ; íȍ; ȋȏ) ~, pojejo cepci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plahutáti -ám in plahútati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; plahutánje in plahútanje; (-àt in -at) (á ȃ; ú; ȗ) Ptiči ~ajo; poud. Plašč mu ~a okrog nog |opleta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

plazíti se in pláziti se -im se in pláziti se -im se nedov. plázi se -te se in -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; plázil se -íla se in -il se -ila se, plázit se; plázenje; (plázit se) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ skozi goščavo, po skalah; poud. ~ ~ kakor tat |pritajeno, skrivaj hoditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

počéniti -em in počeníti -čénem dov. -i -ite in počêni -íte; -il -ila in počênil -íla, -it in počênit; počénjenje; (-it in počênit) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ ẹ́) ~ za skalo; slabš. počeniti pred kom/čem ~ ~ nasprotnikom |popustiti njegovim zahtevam, vdati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pojásniti -im in pojasníti -ím dov. -i -ite in pojásni -íte -il -ila in pojásnil -íla, -it in -ít/-ìt, pojásnjen -a; pojásnjenje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) komu kaj ~ otroku vprašanje; ~ svoje stališče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poklékniti -em in poklekníti in poklékniti -em dov. -i -ite in poklékni -te in -íte; -il -ila in pokléknil -íla, -it; pokléknjenje; (-it) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ~ na eno nogo; publ. Pokleknil je šele v finalu bil premagan; poud. poklekniti pred kom/čim ~ ~ nasprotnikom |podrediti se, vdati se nasprotniku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pomágati -am in pomágati in pomagáti -am dvovid. -aj -ajte in pomágaj -te in -ájte; nedov. -ajóč, -áje; -al -ala in pomágal -ála, -at, -an -ana; pomáganje; (-at) (á; á/á á) komu/čemu ~ sosedom; ~ kuhati; pomagati komu/čemu z/s kom/čim ~ prijatelju z dobrim nasvetom; poud. Z njim si ne more dosti ~ |Je slab, nesposoben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se dvovid., nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se in -al se -ala se, -àt se in -at se; posvetovánje in posvétovanje; (-àt se in -at se) (á ȗ; ẹ́) z/s kom o kom/čem ~ ~ z zdravnikom o bolezni; ~ ~ med seboj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

požlahtníti -ím in požláhtniti -im dov. požláhtni -íte in -i -ite; požláhtnil -íla in požláhtnil -a, nam. požlahtnít/požlahtnìt in požláhtnit; požlahtnjênje in požláhtnjenje; drugo gl. žlahtniti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga/kaj neobč. Trpljenje ga je požlahtnilo oplemenitilo; kmet. ~ vinsko trto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prekljúvati -am in prekljúvati -kljújem tudi prekljuváti -kljúvam in prekljuváti -kljújem dov., nam. prekljúvat tudi prekljuvàt; prekljúvanje in prekljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj Pišče ~a jajčno lupino
prekljúvati se -am se in prekljúvati se -kljújem se tudi prekljuváti se -kljúvam se in prekljuváti se -kljújem se (ú; ú; á ú; á ú) Mladič se ~a skozi lupino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

preplastíti -ím in preplástiti -im dov. preplástil -íla in preplástil -a, nam. preplastít/preplastìt in preplástit; preplaščênje in preplastênje in preplástenje; drugo gl. plastiti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj z/s čim ~ cestišče z asfaltom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

priklékniti -em in priklekníti in priklékniti -em dov. -i -ite in priklékni -te in -íte; -il -ila in prikléknil -íla, -it; (-it) (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) ~ pred gosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razapníti -ím in razápniti -im dov. razápnil -íla in razápnil -a, nam. razapnít/razapnìt in razápnit; razapnjênje in razápnjenje; drugo gl. apniti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ zemljo |odstraniti apnenec|
razapníti se -ím se in razápniti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) zdrav. Zobje se ~ijo |izgubijo kalcij|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. razcvetó se; razcvèl se -cvelà se in razcvèl se -cvêla se in razcvetèl se -tlà se; razcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablane so se razcvele; poud.: Po vojni se je mesto razcvelo |zelo razvilo, razširilo|; Hlačni rob se hitro ~e |raztrga, razcefra|
razcvèsti tudi razcvestì -cvetèm [və in ve] (ə̀/ȉ ȅ) neobč. kaj Pomlad ~e češnje; prim. razcvêsti se, razcveteti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sesvaljkán -a -o in sesváljkan -a -o [sə in se] (á; ȃ) ~a cigareta; neobč. ~o krilo zmečkano, pomečkano
sesvaljkánost -i in sesváljkanost -i [sə in se] ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

seznaníti in seznániti -im [sə in se] dov. seznánjenje; drugo gl. znaniti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga z/s kom/čim ~ novinca s sodelavci; ~ zaposlenega z njegovimi pravicami; publ. seznaniti koga/kaj o čem ~ javnost o delu v podjetju z delom
seznaníti se in seznániti se -im se [sə in se] (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) z/s kom/čim ~ ~ s kom na potovanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sovražíti in sovrážiti -im in sovrážiti -im nedov. sovráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; sovrážil -íla in -il -ila, sovrážit, sovrážen -a; sovráženje; (sovrážit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ delo; ~ soseda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spáriti2 -im in sparíti -ím dov. spáril -a in spáril -íla, nam. spárit in sparít/sparìt; spárjenje in sparjênje; drugo gl. pariti2 (á ȃ; í/ȋ í) kaj ~ kobilo z žrebcem; ~ dva vola za vprego |dati v par|
spáriti se -im se in sparíti se -ím se (á ȃ; í/ȋ í) Psica se ni sparila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strážiti -im in stražíti in strážiti -im nedov. -i -ite in stráži -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in strážil -íla, -it, -en -ena; stráženje; (-it) (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ državno mejo; ~ ujetnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

strdíti -ím in strdíti in stŕditi -im dov. stŕdil -íla, nam. strdít/strdìt in stŕdit, stŕjen -a tudi strjèn -êna; stŕjenje tudi strjênje; drugo gl. trditi2 (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ glino z žganjem v peči
strdíti se -ím se in strdíti se in stŕditi se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) Beton se je že strdil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

škŕbiti -im in škrbíti in škŕbiti -im nedov. -i -ite in škŕbi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in škŕbil -íla, -it, škŕbljen -a; škŕbljenje; (-it) (ŕ ȓ; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj Vlaga ~i omet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šmártno na Póhorju -a ~ ~ in Šmártno na Póhorju -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑; ȃ ọ̑) na in v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. na in v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šmártno ob Páki -a ~ ~ in Šmártno ob Páki -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȃ; ȃ ȃ) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] in šmárški -a -o (ȃ; ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šmártno pod Šmárno gôro -a ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ á ó) v ~u in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] in šmárski -a -o (ȃ; ȃ)
Šmárčan -a in Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a)
če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b)
če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c)
v prir. zv. Tone in ~;
č)
v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d)
prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e)
v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a)
če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b)
če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c)
v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č)
v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d)
v predložni rabi k vam; od vaju;
e)
pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f)
nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trošíti in tróšiti -im in tróšiti -im nedov. tróši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tróšil -íla in -il -ila, tróšit, tróšen -a; tróšenje; (tróšit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar, strelivo porabljati; publ.: ~ moči porabljati, izgubljati; Avto veliko ~i porablja veliko goriva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

utrdíti -ím in utrdíti in utŕditi -im dov. utŕdil -íla, nam. utrdít/utrdìt in utŕdit; drugo gl. trditi2 (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ cestišče; Šport ga je utrdil; ~ učno snov; utrditi koga v čem ~ raziskovalca v dvomu; utrditi komu/čemu kaj ~ županu ugled
utrdíti se -ím se in utrdíti se in utŕditi se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ na položajih; ~ ~ na svežem zraku; neobč. Ti izrazi so se že utrdili se uveljavili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vejíti se -ím se in vêjiti se -im se nedov. vêji se -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; -íl se -íla se in -il se -ila se; vejênje in vêjenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; ȇ) Deblo se ~i; Živec se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vgozdíti -ím in vgózditi -im dov. vgózdil -íla in vgózdil -a, nam. vgozdít/vgozdìt in vgózdit; vgozdênje in vgózdenje; drugo gl. gozditi (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj v kaj ~ klin v špranjo
vgozdíti se -ím se in vgózditi se -im se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) v kaj Konju se je vgozdil kamen v podkev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

začŕniti -im in začrníti -ím dov. začŕnil -a in začŕnil -íla, nam. začŕnit in začrnít/začrnìt; začŕnjenje in začrnjênje; drugo gl. črniti (ŕ; í/ȋ í) koga/kaj Dim je začrnil kuhinjo; redk. ~ prijatelja očrniti
začŕniti se -im se in začrníti se -ím se (ŕ; í/ȋ í) poud. V daljavi so se začrnili gozdovi |so se pokazali temni obrisi gozdov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagozdíti -ím in zagózditi -im dov. zagózdil -íla in zagózdil -a, nam. zagozdít/zagozdìt in zagózdit; zagozdênje in zagózdenje; drugo gl. gozditi (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj z/s čim ~ vrata s koščkom lesa; ~ kamen pod kolo; poud. Ulice so zagozdili tovornjaki |naredili neprehodne|
zagozdíti se -ím se in zagózditi se -im se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) ~ ~ pri plezanju iz luknje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zapléčevati -ujem in zaplečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt; zapléčevanje in zaplečevánje; (-at in -àt) (ẹ́; á ȗ) nardp. Fantje so šli zaplečevat na svatbo |so se je udeležili nepovabljeni|; šah. žarg. |spremljati igro, navadno z nezaželenimi nasveti, pripombami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zgolíti -ím in zgolíti zgólim dov. zgólil -íla in zgôlil -íla, nam. zgolít/zgolìt in zgôlit; zgoljênje in zgóljenje; drugo gl. goliti (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj Jesenski dež je zgolil drevje
zgolíti se -ím se in zgolíti zgólim (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) Kunci so se že zgolili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mêdel -dla -o in mèdel -dla -o tudi medèl mèdla -ó [-u̯ in mədəu̯ tudi mədəu̯]; -êjši -a -e in mêdlejši -a -e tudi mèdlejši -a -e (é; ə̀; ə̀ ə̀ ọ̑; ȇ; ȇ; ə̀) ~ lesk; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita|; ~e misli |zmedene, nejasne|; biti ves ~ od lakote |izčrpan, slaboten|
mêdlost -i in mèdlost -i [druga oblika mə] ž, pojm. (é; ə̀)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ménjati tudi menjáti -am in ménjati -am dov. ménjaj -te tudi -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; ménjal -ála in -al -ala, ménjat, ménjan -ana; ménjanje; (-at) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ igralca sredi tekme; menjati kaj za kaj ~ večje stanovanje za manjše; menjati kaj z/s čim ~ izrabljene dele z novimi nadomestiti; menjati komu/čemu kaj ~ rožam vodo
ménjati se tudi menjáti se -am se in ménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Straža se ~a vsaki dve uri; dvovid., redk. Na tem področju se ~ata apnenec in lapor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prisèsek -ska in prisesèk -skà in prisêsek -ska in prisések -ska [prva in druga oblika səs] m (ə̀; ə̏; ə̏ ȁ; é; ẹ́; ẹ̑) ~i na lovkah hobotnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rélativen -vna -o in relatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ȋ; ẹ̑; ȋ) ~ občutek; ~ mir precejšen; ~a zaostalost dežele sorazmerna; Njegova svoboda je ~a omejena, delna
rélativni -a -o in relatívni -a -o (ẹ̑; ȋ) filoz. ~ pojem odnosni pojem; jezikosl. ~ stavek oziralni stavek; mat. ~o število
rélativno -ega in relatívno -ega s, pojm. (ẹ̑; ȋ) lepota kot nekaj ~ega
rélativnost -i in relatívnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȋ) ~ občutkov; ~ napovedi nezanesljivost, približnost; števn. nasprotja in ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sèsek -ska in sesèk -skà in sêsek -ska in sések -ska [prva in druga oblika sə] m (ə̀; ə̏; ə̏ ȁ; é; ẹ́; ẹ̑) kravji ~i; nizk. |dojka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

seseklján -a -o [sə in se]; bolj ~ (á) ~o meso
sesekljáni -a -o [sə in se] (á) ~ zrezek
sesekljánost -i [sə in se] ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sèskov -a -o tudi seskôv -a -o in seskòv -ôva -o in sêskov -a -o in séskov -a -o [prva, druga in tretja oblika sə] (ə̀; ə̏; ó; ȍ ó ó; é; ẹ́; ẹ̑) ~e odprtine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sesljávec -vca [sə in se] m s -em člov. (ȃ) |kdor seslja|
sesljávka -e [sə in se] ž, člov. (ȃ)
sesljávčev -a -o [sə in se] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestáven -vna -o [sə in se] (á; á ȃ á)
sestávni -a -o [sə in se] (á) ~ del stroja
sestávnost -i [sə in se] ž, pojm. (á) neobč. kristalna ~ zgradba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestavljáč -a [sə in se] m s -em člov. (á) poud. |sestavljavec|
sestavljáčka -e [sə in se] ž, člov. (á) poud. |sestavljavka|
sestavljáčev -a -o [sə in se] (á; ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestavljálec -lca [sə u̯c in se u̯c] m s -em člov. (ȃ) sestavljavec
sestavljálka -e [sə u̯k in se u̯k] ž, člov. (ȃ) sestavljavka
sestavljálčev -a -o [sə u̯č in se u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestavljávec -vca [sə in se] m s -em člov. (ȃ) ~ učnega načrta
sestavljávka -e [sə in se] ž, člov. (ȃ)
sestavljávčev -a -o [sə in se] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestávljen -a -o [sə in se]; bolj ~ (ȃ) neobč. vse bolj ~a vprašanja zapletena
sestávljeni -a -o [sə in se] (ȃ) ~a beljakovina
sestávljenost -i [sə in se] ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestavljív -a -o [sə in se] (í; ȋ í í) Igrača je ~a
sestavljívi -a -o [sə in se] (í) ~o pohištvo
sestavljívost -i [sə in se] ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestrádanec -nca [sə in se] m s -em člov. (á) poud. |sestradan človek|
sestrádanka -e [sə in se] ž, člov. (á) poud.
sestrádančev -a -o [sə in se] (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sesúvati -am tudi sesúvati -sújem in sesuváti -súvam tudi sesuváti -sújem [sə in se] dov., nam. sesúvat in sesuvàt; sesúvanje in sesuvánje; drugo gl. suvati (ú; á ú) koga/kaj ~ pijanca iz gostilne na cesto; nedov., poud. ~ oblast |rušiti, izpodkopavati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

seznanjeválec -lca [sə in se u̯c] m s -em člov. (ȃ)
seznanjeválka -e [sə in se u̯k] ž, člov. (ȃ)
seznanjeválčev -a -o [sə in se u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

trobezljáč -a [bə in be] m s -em člov. (á) slabš. |kdor nepremišljeno govori, pripoveduje|
trobezljáčka -e [bə in be] ž, člov. (ȃ) slabš.
trobezljáčev -a -o [bə in be] (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zagrabíti in zagrábiti -im in zagrábiti -im dov. zagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ kamen; ~ poredneža in ga stresti; poud. Zagrabila ga je bolezen |Nenadoma je zbolel|; ~ seme; zagrabiti koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; brezos., poud. Zagrabilo ga je, da bi se vrnil |Zelo rad bi se vrnil|; poud. zagrabiti za kaj ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ orožje |začeti se bojevati|
zagrabíti se in zagrábiti se -im se in zagrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ ograjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zgrabíti in zgrábiti -im in zgrábiti -im dov.; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ begunca in ga zvezati; Krč ga je zgrabil; ~ pesek na kup; poud. ~ tatu |prijeti|; zgrabiti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; poud. ~ bika za roge |odločno se lotiti zahtevne naloge|; zgrabiti za kaj ~ ~ vrv; poud. ~ ~ delo |odločno se lotiti dela|
zgrabíti se in zgrábiti se -im se in zgrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo; poud. zgrabiti se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cvèten -tna -o in cvetèn -tnà -ò in cvetèn -tnà -ó [və]; bolj ~ (ə̀; ə̏ ȁ ȍ; ə̏ ȁ ọ̑) neobč. ~i travniki cvetoči
cvètni -a -o in cvetnì -à -ò [və] (ə̏; ȉ ȁ ȍ) ~a nedelja
cvètnost -i in cvetnóst -i ž, pojm. (ə̀; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čêhniti -em in čehníti čéhnem dov. -i -ite in čêhni -íte; -il -ila in čêhnil -íla, čêhnjen -a in čéhnjen -a; (-it) (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) nar. česniti, udariti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čudíti se in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici; čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem
čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se: koga ~i me, da tega nihče ne ve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čvrčkáti -ám in čvŕčkati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; čvrčkánje; (-àt in -at) (á ȃ; ȓ) Škorci ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Eskím -a in Éskim -a m, preb. i. (ȋ; ẹ̑) |pripadnik mongolidnega ljudstva|
Eskímka -e in Éskimka -e ž, preb. i. (ȋ; ẹ̑)
Eskími -ov in Éskimi -ov m mn., preb. i. (ȋ; ẹ̑) |ljudstvo|
eskímski -a -o in éskimski -a -o (ȋ; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hlévar -ja in hlevár -ja m s -em člov. (ẹ̑; á) služiti za ~a
hlévarica -e in hlevaríca -e ž, člov. (ẹ̑; í)
hlévarjev -a -o in hlevárjev -a -o (ẹ̑; á)
hlévaričin -a -o in hlevaríčin -a -o (ẹ̑; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hreščáti -ím nedov. hrêšči -íte in hréšči -íte, -èč -éča; hréščal -ála in hrêščal -ála; hreščánje; (hréščat in hrêščat) (á í) Veje se lomijo in ~ijo; Vrane ~ijo; poud. igrati na kitaro in ~ |hreščavo peti|; brezos. V radiu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izbljúvati -am in izbljúvati -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in izbljuváti -bljújem dov., nam. izbljúvat tudi izbljuvàt; izbljúvanje tudi izbljuvánje; drugo gl. bljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj ~ jed, pijačo izbruhati
izbljúvati se -am se in izbljúvati se -bljújem se tudi izbljuváti se -bljúvam se in izbljuváti se -bljújem se (ú; ú; á ú; á ú) izbruhati se: Ko se je izbljuval, mu je odleglo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izkljúvati -am in izkljúvati -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in izkljuváti -kljújem dov., nam. izkljúvat tudi izkljuvàt; izkljúvanje tudi izkljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) kaj iz česa ~ črva iz lubja
izkljúvati se -am se in izkljúvati se -kljújem se tudi izkljuváti se -kljúvam se in izkljuváti se -kljújem se (ú; ú; á ú; á ú) iz česa Pišče se je izkljuvalo iz jajca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ječáti -ím nedov. jéči -íte in jêči -íte, -èč -éča; jéčal -ála in jêčal -ála, jéčat in jêčat; ječánje; (jéčat in jêčat) (á í) ~ v spanju; poud. Kostanji so ječali v burji |dajali ječanju podobne glasove|; poud. ječati kaj Odpustite mi, je ječala |govorila s slabotnim, žalostnim glasom|; poud. ječati pod čim ~ ~ tujim jarmom |trpeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klečáti -ím nedov. klêči -íte in kléči -íte, -èč -éča; kléčal -ála in klêčal -ála, kléčat in klêčat; klečánje; (kléčat in klêčat) (á í) ~ v cerkvi; poud. klečati pred kom |poniževati se; oboževati koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kópati tudi kopáti -am in kópati tudi kopáti -ljem nedov. kópaj -te tudi -ájte in kóplji -te tudi -íte, -ajóč, -áje; kópal -ála, kópat, kópan -a; kópanje in kopánje; (kópat) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) koga/kaj ~ otroka, bolnika
kópati se tudi kopáti se -am se in kópati se tudi kopáti se -ljem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Šla sta se kopat; poud. ~ ~ v znoju |zelo se znojiti|; ~ ~ v sreči |biti zelo srečen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lúčati tudi lučáti -am in lúčati -am nedov. lúčaj -te tudi -ájte in -aj -ajte -ajóč, -áje; lúčal -ála in -al -ala, lúčat, lúčan -a; lúčanje in lučánje; (lúčat) (ú/á ú; ú ȗ; ȗ) metati: kaj ~ kamenje, žogo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

med [poudarjeno mèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski
a)
~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b)
časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c)
količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mêdlo.. in mèdlo.. tudi mêdlo in mèdlo [druga oblika mə] prvi del podr. zlož. (é; ə̀) mêdlozelèn in mèdlo zelèn tudi mêdlo zelèn in mèdlo zelèn

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nagrebéniti -im in nagrebeníti -ím dov. nagrebénil -a in nagrebénil -íla, nam. nagrebénit in nagrebenít/nagrebenìt; drugo gl. grebeniti (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) kaj Veter je nagrebenil morje; Pes je nagrebenil hrbet nagrbil
nagrebéniti se -im se in nagrebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) Valovi so se nagrebenili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nahraníti in nahrániti -im in nahrániti -im dov. nahránjenje; drugo gl. hraniti1 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á; á ȃ) koga/kaj ~ otroka
nahraníti se in nahrániti se -im se in nahrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kruhom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nakolíti -ím in nakolíti -kólim dov. nakólil -íla in nakôlil -íla, nam. nakolít/nakolìt in nakôlit; nakoljênje in nakóljenje; drugo gl. koliti (í/ȋ; í/ȋ ọ́) kaj ~ vinograd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nakrušíti in nakrúšiti -im in nakrúšiti -im dov. nakrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ omet
nakrušíti se in nakrúšiti se -im se in nakrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Lonec se je ob padcu nakrušil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

natláčiti -im in natlačíti in natláčiti -im dov. natláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ cunje v vrečo; poud. ~ kovček |(zelo) napolniti|; poud. natlačiti koga ~ jetnike v vagon |spraviti|
natláčiti se -im se in natlačíti se in natláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Ljudje so se natlačili v avtobus |se spravili|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

négativen -vna -o in negatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ȋ; ẹ̑; ȋ) ~a ocena ravnanja; ~a lastnost slaba, nesprejemljiva; neobč. ~e strani življenja slabe, neprijetne; Odgovor je bil ~ nikalen, odklonilen
négativni -a -o in negatívni -a -o (ẹ̑; ȋ) mat.: ~ predznak; ~o število
négativno -ega in negatívno -ega s, pojm. (ẹ̑; ȋ) povedati o kom kaj ~ega
négativnost -i in negatívnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȋ) moralna ~ človeka; števn. prikazovati ~i kapitalizma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

očŕniti -im in očrníti -ím dov. očŕnil -a in očŕnil -íla, nam. očŕnit in očrnít/očrnìt; očŕnjenje in očrnjênje; drugo gl. črniti (ŕ; í/ȋ í) kaj z/s čim ~ obrvi s svinčnikom; poud. Očrnil je njegovo ime |slabo je govoril o njem|; poud. očrniti koga pri kom ~ znanca pri sosedih |napraviti ga nepriljubljenega, osovraženega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odgozdíti -ím in odgózditi -im dov. odgózdil -íla in odgózdil -a, nam. odgozdít/odgozdìt in odgózdit; odgozdênje in odgózdenje; drugo gl. gozditi (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj ~ toporišče sekire

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odkrušíti in odkrúšiti -im in odkrúšiti -im dov. odkrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) kaj ~ kos ometa; ~ si zob pri jedi
odkrušíti se in odkrúšiti se -im se in odkrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) Kamen se je odkrušil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ogolíti -ím in ogolíti ogólim dov. ogólil -íla in ogôlil -íla, nam. ogolít/ogolìt in ogôlit; ogóljenje tudi ogoljênje; drugo gl. goliti (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) kaj ~ prašiča
ogolíti se -ím se in ogolíti se ogólim se (í/ȋ í; í/ȋ ọ́) Jablane so se že ogolile

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

omamíti in omámiti -im in omámiti -im dov. omámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ človeka s plinom; neobč. ~ bolečino olajšati, omiliti
omamíti se in omámiti se -im se in omámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) z/s čim ~ ~ z mamilom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oplašíti in oplášiti -im in oplašíti -ím dov. oplášil -íla, nam. oplášit in oplašít/oplašìt; oplášenje in oplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ tatu, da opusti svoj namen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osajíti -ím in osájiti -im dov. osájil -íla in osájil -a, nam. osajít/osajìt in osajít; osajênje in osájenje; drugo gl. sajiti (í/ȋ í; á ȃ) kaj ~ stekleno ploščo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

osovražíti in osovrážiti -im in osovrážiti -im dov. osovráženje; drugo gl. sovražiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ; ȃ) komu kaj ~ otroku šolo; osovražiti koga/kaj ~ soseda zasovražiti
osovražíti se in osovrážiti se -im se in osovrážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ; ȃ) pri kom ~ ~ ~ ljudeh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov. ostrášil -íla in ostrášil -a, nam. ostrašít/ostrašìt in ostrášit; ostrašênje in ostrášenje; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ otroka, da si ne upa dalje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

otrdíti -ím in otrdíti in otŕditi -im dov. otŕdil -íla, nam. otrdít/otrdìt in otŕdit; otrjênje in otŕjenje; drugo gl. trditi2 (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ rezilo s kaljenjem; poud. otrditi koga Življenje ga je otrdilo |napravilo brezčutnega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ovzmetíti -ím in ovzmétiti -im dov. ovzmétil -íla in ovzmétil -a, nam. ovzmetít/ovzmetìt in ovzmétit; ovzmetênje in ovzmétenje; drugo gl. vzmetiti (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vozilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

peklíti -ím [pe in pə] nedov. pêkli -íte tudi peklì -íte in pèkli -íte; -íl -íla, pekljèn -êna; pekljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga Krivica ga ~i |povzroča veliko trpljenje|; Žeja ga ~i |žejen je|
peklíti se -ím se [pe in pə] (í/ȋ í) poud. |zelo se truditi, si prizadevati|: ~ ~, da bi preživel družino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poapníti -ím in poápniti -im dov. poápnil -íla in poápnil -a, nam. poapnít/poapnìt in poápnit; poapnjênje in poápnjenje; drugo gl. apniti (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ travnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pocelíti in pocéliti -im in pocéliti -im dov. pocéljenje; drugo gl. celiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Mazilo je pocelilo rane
pocelíti se in pocéliti se -im se in pocéliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Roka se je pocelila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

počŕniti -im in počrníti -ím dov. počŕnil -a in počŕnil -íla, nam. počŕnit in počrnít/počrnìt; počŕnjenje in počrnjênje; drugo gl. črniti (ŕ; í/ȋ í) kaj ~ trepalnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poplazíti in popláziti -im in popláziti -im dov.; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) redk. ~ po tleh podrsati
poplazíti se in popláziti se -im se in popláziti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) malo se poplaziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

popljúvati -am in popljúvati -pljújem tudi popljuváti -pljúvam in popljuváti -pljújem dov., nam. popljúvat in popljuvàt; popljúvanje in popljuvánje; drugo gl. pljuvati (ú; ú; á ú; á ú) koga/kaj ~ tla; poud. ~ vse vrednote |razvrednotiti jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

porúšiti -im in porušíti in porúšiti -im dov. porúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; publ. ~ državni rekord preseči
porúšiti se -im se in porušíti se in porúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Hiša se je porušila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

potolažíti in potolážiti -im in potolážiti -im dov. potoláženje; drugo gl. tolažiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ žejo s čajem; poud. ~ jezo koga |pomiriti ga|
potolažíti se in potolážiti se in potolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok se hitro ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pózitiven -vna -o in pozitíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ȋ; ọ̑; ȋ) ~a kritika; ~e posledice dežja
pózitivni -a -o in pozitívni -a -o (ọ̑; ȋ) fiz. ~ delec; šol. ~ učni uspeh; fin. ~a tečajna razlika; mat. ~o število
pózitivno -ega in pozitívno -ega s, pojm. (ọ̑; í) ukreniti kaj ~ega
pózitivnost -i in pozitívnost -i ž, pojm. (ọ̑; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

predévati -am in predévati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč; -an -ana; predévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ torbo iz ene roke v drugo
predévati se -am se in predévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) poud. ~ ~ s stola v naslonjač |presedati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prekŕšiti -im in prekršíti in prekŕšiti -im dov. prekŕšenje; drugo gl. kršiti (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ pogodbo
prekŕšiti se -im se in prekršíti se in prekŕšiti se -im se (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) pri čem ~ ~ ~ hrani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

preplašíti in preplášiti -im in preplašíti -ím dov. preplášil -íla, nam. preplášit tudi preplašít/preplašìt; preplášenje tudi preplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/ȃ ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ zajca
preplašíti se in preplášiti se -im se in preplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/ȃ ȃ; í/ȋ í) prestrašiti se: koga/česa ~ ~ streljanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

preplazíti in prepláziti -im in prepláziti -im dov. preplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ sobo
preplazíti se in prepláziti se -im in prepláziti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ skozi grmovje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

presúvati -am tudi presúvati -sújem in presuváti -súvam tudi presuváti -sújem dov., nam. presúvat in presuvàt; presúvanje in presuvánje; drugo gl. suvati (ú; ú; á ú; á ú) poud. koga/kaj ~ napadalca s škornji |večkrat močno suniti|
presúvati se -am se tudi presúvati se -sújem se in presuváti se -súvam se tudi presuváti se -sújem se (ú; ú; á ú; á ú) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prežáti -ím nedov. prêži -íte in préži -íte, -èč -éča; prêžal -ála in préžal -ála, prêžat in préžat; prežánje; (prêžat in préžat) (á í) na koga/kaj ~ ~ popotnike; prežati za kom/čim ~ ~ tihotapci; poud.: Nevarnost ~i na vsakem koraku |grozi, preti|; ~ iz skrivališča |napeto opazovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

priprêsti -prêdem in priprésti -prédem dov., nam. priprèst/priprêst in priprést/priprèst; pripredênje in priprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj Pajek je pripredel nit k lestencu
priprêsti se -prêdem se in priprésti se -prédem se (é; ẹ́) Gosenice se ~ejo ob podlago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prirôčen -čna -o in priróčen -čna -o; prirôčnejši -a -e in priróčnejši -a -e (ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑) ~a palica; biti ~ pri delu; Ta sekira je ~a; priročen za kaj biti ~ ~ vsako delo
prirôčni -a -o in priróčni -a -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) star. ~ konj levi konj; ~a lekarna
prirôčnost -i in priróčnost -i ž, pojm. (ó; ȏ; ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prisèsen -sna -o in prisêsen -sna -o in prisésen -sna -o [prva oblika səs] (ə̏; ȇ; ẹ̑)
prisèsni -a -o [səs] in prisêsni -sna -o in prisésni -a -o (ə̏; ȇ; ẹ̑) ~ organ

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

priškrípati tudi priškripáti -ljem in priškrípati tudi priškripáti -am in priškrípati -ljem in priškrípati -am dov. priškrípanje in priškripánje; drugo gl. škripati (í/á í; í/á í; í; í) poud. Voz je priškripal po cesti |škripajoč pripeljal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prmèj.. in prmej.. prvi del sklopa (ȅ) prmèjdúš in prmejdúš, prmèjkokóš in prmejkokóš, prmèjkŕšendúš in prmejkŕšendúš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

puščíčar -ja in púščičar -ja m s -em člov. (ȋ; ȗ) poud. |pisec epigramov|
puščíčarica -e in púščičarica -e ž, člov. (ȋ; ȗ) poud.
puščíčarjev -a -o in púščičarjev -a -o (ȋ; ȗ) poud.
puščíčaričin -a -o in púščičaričin -a -o (ȋ; ȗ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

r1 r-ja in r r-a tudi r -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: napisati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

R1 R-ja in R R-a tudi R -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: veliki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razdražíti in razdrážiti -im in razdrážiti -im dov. razdráženje; drugo gl. dražiti2 (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; redk. razdražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ otroke proti staršem nahujskati, naščuvati
razdražíti se in razdrážiti se -im se in razdrážiti se -im se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) ~ ~ za vsako malenkost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razpalíti in razpáliti -im in razpáliti -im dov. razpáljenje; drugo gl. paliti (í/ȋ/á á; á) star. koga/kaj ~ domišljijo razvneti, podžgati; Krivica ga je razpalila razburila, razjezila; ~ ogenj raznetiti; star. razpaliti koga k/h čemu ~ ljudi k uporu spodbuditi
razpalíti se in razpáliti se -im se in razpáliti se -im se (í/ȋ/á á; á) star. razburiti se, razjeziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razprêsti -prêdem in razprésti -prédem dov., nam. razprèst/razprêst in razprést/razprèst; razpredênje in razprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj ~ žične ovire; poud. ~ obveščevalno mrežo po vsej državi |načrtno razporediti|
razprêsti se -prêdem se in razprésti se -prédem se (é; ẹ́) Korenine so se gosto razpredle; poud. Organizacija se je razpredla po vsem svetu |razširila, razrastla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

razrúšiti -im in razrušíti in razrúšiti -im dov. razrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) kaj ~ hišo; poud. ~ mesto do tal |popolnoma porušiti|
razrúšiti se -im se in razrušíti se in razrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Grad se je razrušil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

renčáti -ím nedov. rênči -íte in rénči -íte, -èč -éča; rênčal -ála in rénčal -ála, rênčat in rénčat; renčánje; (rênčat in rénčat) (á í) Pes ~i; slabš. renčati kaj Nekaj je renčal predse |govoril z nizkim, neprijaznim glasom|; renčati na koga/kaj Pes ~i ~ tujca; slabš. |neprijazno, zadirčno govoriti s kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

režáti -ím nedov. rêži -íte in réži -íte, -èč -éča; rêžal -ála in réžal -ála, rêžat in réžat; režánje; (rêžat in réžat) (á í) Čevlji, deske ~ijo; režati na koga/kaj Volk ~i ~ žrtev; slabš. ~ ~ učenca |odsekano, zadirčno govoriti z njim|; slabš. režati nad kom ~ ~ otroki |odsekano, zadirčno govoriti z njimi|
režáti se -ím se (á í) poud. |smejati se|; slabš. režati se komu/čemu |smejati se, posmehovati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

robíti in róbiti -im nedov. róbi -te in -íte, -èč -éča; róbil -íla, róbit, róbljen -a; róbljenje; (róbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ prt; poud. ~ šale |pripovedovati|
robíti jih in róbiti jih -im jih (í/ȋ/ọ́ ọ́) knj. pog., poud. komu Ta mu jih pa ~i |ga ošteva, mu ostro odgovarja|
robíti se in róbiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. Hribi se ~ijo v ostrih obrisih se odražajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

s1 s-ja in s s-a tudi s -- [sə̀ sə̀ja in ès êsa tudi sə̀ in ès] m, prva oblika s -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: mali ~; beseda z dvema s-jema

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

S1 S-ja in S S-a tudi S -- [sə̀ sə̀ja in ès êsa tudi sə̀ in ès] m, prva oblika s -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: veliki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

scelíti in scéliti -im in scéliti -im dov. scéljenje; drugo gl. celiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ rano
scelíti se in scéliti se -im se in scéliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Rana se še ni scelila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sčiníti -ím in sčíniti -im dov. sčínil -íla in sčínil -a, nam. sčinít/sčinìt in sčínit; sčinjênje in sčínjenje; drugo gl. činiti (í/ȋ í; í ȋ) pokr. |očistiti omlačeno žito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušiti
skrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Slovénj Grádec ~ -dca in Slovénj Grádec -ega -dca m, druga enota s -em zem. i. (ẹ̑ á; ẹ̑ á) v ~ ~u in v ~em ~u
slovenjgráški -a -o in slovenjegráški -a -o (á; á)
Slovenjgrádčan -a in Slovenjegrádčan -a m, preb. i. (á; á)
Slovenjgrádčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

SPD SPD-ja in SPD -- [espedé -êja in səpədə̀ tudi espedé in səpədə̀] m, prva oblika s -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Slovensko planinsko društvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Spódnje Dupljè -ih -pèlj in Spódnje Dúplje -ih -pelj [pə] ž mn., zem. i. (ọ̑ ȅ ọ̑ ə̏; ọ̑ ú ọ̑ ȗ) v ~ih ~àh in v ~ih ~ah
spodnjedúpeljski -a -o [pə], neurad. dúpeljski -a -o [pə] in dupljánski -a -o (ú; ú; ȃ)
Spodnjedúpeljc -a [pə], neurad. Dúpeljc -a [pə] in Dupljánec -nca m s -em preb. i. (ȗ; ȗ; ȃ)
Spodnjedúpeljka -e [pə] ž, preb. i. (ȗ)
Spodnjedúpeljčev -a -o [pə] (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stláčiti -im in stlačíti in stláčiti -im dov. stláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ glino z nogami; ~ obleko v nahrbtnik; poud. stlačiti koga ~ roparja v zapor |zapreti|; ~ vse obiskovalce v eno sobo |spraviti|
stláčiti se -im se in stlačíti se in stláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Vsi so se stlačili v dvorano |se spravili, prišli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stràšen -šna -o in strášen -šna -o; strašnêjši -a -e in stràšnejši -a -e in strášnejši -a -e (ȁ; á; ȃ; ȇ; ȁ; á; ȃ) ~ prizor; poud.: ~ kvartopirec |navdušen vnet, strasten|; ~ mraz |zelo hud|; ~a hrana |zelo slaba|; ~a obleka |zelo grda, neokusna|; ~o vreme |zelo neugodno|
stràšno -ega s, pojm. (ȁ) izvedeti kaj ~ega
stràšnost -i in strášnost -i ž, pojm. (ȁ; á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stréljati in streljáti -am tudi stréljati -am nedov. stréljaj -te in -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; stréljal -ála tudi -al -ala, stréljat, stréljan -a; stréljanje in streljánje; (stréljat) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ fazane; ~ talce; šport. ~ enajstmetrovko; streljati na koga/kaj ~ ~ sovražnika; streljati po kom/čem ~ ~ sovražniku
stréljati se in streljáti se -am se tudi stréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Na ulici se spet ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

súkati -am in súkati súčem nedov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite, -ajóč in -èč -éča, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; súkanje tudi sukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ raženj; poud.: živahno ~ dekleta na plesu |vrteti|; znati ~ jezik |spretno govoriti|
súkati se -am se in súkati se súčem se (ú; ú) Dim se ~a proti nebu; poud.: znati se sukati v visoki družbi |se vesti|; Hitrost se ~a okoli sedemdeset kilometrov na uro |je|; poud. sukati se okoli, okrog koga/česa Njegove misli se ~ajo okrog dekleta |misli na dekle|; Pogovor se ~a okoli zadnjih dogodkov |govorijo o njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svêtel -tla -o in svètel -tla -o tudi svetál svêtla -ó [-u̯; druga oblika və]; -êjši -a -e (é; ə̀; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ prostor; poud.: ~ spomin |lep|; ~ zgled |zelo pozitiven, posnemanja vreden|; ~e besede |lepe, spodbudne|
svêtli -a -o in svètli -a -o [druga oblika və] (é; ə̀) ~o pivo
svêtlo -ega in svètlo -ega [druga oblika və] s, pojm. (é; ə̀) nekaj ~ega na tleh; stopiti na ~; star. na ~ dati knjigo izdati, objaviti; oblačiti se v ~
svêtlost -i in svètlost -i [druga oblika və] ž, pojm. (é; ə̀) ~ barv

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Š Š-ja in Š Š-a tudi Š -- [šə̀ šə̀ja in èš êša tudi šə̀ in èš] m, prva oblika s -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: napisati ~; veliki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

š1 š-ja in š š-a tudi š -- [šə̀ šə̀ja in èš êša tudi šə̀ in èš] m, prva oblika s -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: izgovoriti ~; mali ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šmártno ob Dréti -a ~ ~ in Šmártno ob Dréti -ega ~ ~ s, zem. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ́) v ~u ~ ~ in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmarčàn -ána in Šmarčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Šmarčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Šmártno pri Slovénj Grádcu -a ~ ~ ~ in Šmártno pri Slovénj Grádcu -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ẹ̑ á; ȃ ẹ̑ á) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmárški -a -o in šmártenski -a -o [tə] (ȃ; ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ulákotiti -im in ulakotíti -ím dov. ulákotil -a in ulákotil -íla, nam. ulákotit in ulakotít/ulakotìt; ulákotenje in ulakotênje; drugo gl. lakotiti (á; á ȃ; í/ȁ í) koga/kaj Dolga hoja ga je ulakotila
ulákotiti se -im se tudi ulakotíti se -ím se (á; á ȃ; í/ȁ í) ~ ~ na svežem zraku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ultrapás.. in últrapas.. tudi ultrapás in últrapas prvi del podr. zlož. (ȃ; ȗ) ultrapásplôšča in últrapasplôšča tudi ultrapás plôšča in últrapas plôšča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

upočásniti -im in upočasníti -ím dov., nam. upočásnit in upočasnít/upočasnìt; upočásnjenje in upočasnjênje (á; ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ hojo; ~ ritem
upočásniti se -im se in upočasníti se -ím se (á; ȃ; í/ȋ í) Dihanje se je upočasnilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

upogíbati -am in upogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; upogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ koleno; ~ šibje; ~ in vzravnavati telo
upogíbati se -am se in upogíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Jeklena palica se ~a |se da upogibati|; Plamen migota in se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ustrašíti -ím in ustrášiti -im dov. ustrášil -íla in ustrášil -a, nam. ustrašít/ustrašìt in ustrášit; ustrašênje in ustrášenje; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ dekle s krikom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

utolažíti in utolážiti -im in utolážiti -im dov. utoláženje; drugo gl. tolažiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) potolažiti: koga/kaj ~ lakoto; ~ otroka
utolažíti se in utolážiti se -im se in utolážiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) potolažiti se: počasi se utolažiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~o
v vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasi
vêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vreščáti -ím nedov. vréšči -íte in vrêšči -íte, -èč -éča, vreščé; vréščal -ála in vrêščal -ála, vréščat in vrêščat, -án -ána; vreščánje; (vréščat in vrêščat) (á í) Šoje ~ijo; slabš. Ženske ~ijo |zelo kričijo|; slabš. vreščati kaj Ne razume, kaj ~ijo |govorijo, pripovedujejo|; slabš. vreščati nad kom Kar naprej ~i ~ otrokom |ga glasno ošteva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzdražíti in vzdrážiti -im in vzdrážiti -im dov. vzdráženje; drugo gl. dražiti2 (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ živec; neobč.: ~ domišljijo razvneti; Novica ga je vzdražila razdražila, razburila
vzdražíti se in vzdrážiti se -im se in vzdrážiti se -im se (í/ȋ/á á; á; á ȃ) Celica se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zacéliti -im in zacelíti in zacéliti -im dov. zacéljenje; drugo gl. celiti (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ rano z mazilom
zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zadrémati -ljem in zadrémati in zadremáti -am dov. zadrémanje; drugo gl. dremati (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) ~ od utrujenosti
zadrémati se -lje se in zadrémati se in zadremáti se -a se (ẹ́; ẹ́/á ẹ́) s smiselnim osebkom komu Zadremalo se mu je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zajébati -am in zajêbati -am dov. zajéban -a in zajêban -a; zajébanje in zajêbanje (ẹ̑; ȇ) nizk. koga/kaj Ta človek me je že večkrat zajebal |spravil v težave|; ~ položaj |poslabšati, otežiti|
zajébati se -am se in zajêbati se -am se (ẹ̑; ȇ) nizk. |zmotiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zajókati tudi zajokáti -am in zajókati tudi zajokáti -jóčem in zajókati se tudi zajokáti se -am se in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov. zajókanje in zajokánje; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) ~ od bolečine; poud. Violina je zajokala |se oglasila z joku podobnim glasom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zamamíti in zamámiti -im in zamámiti -im dov. zamámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. koga Zamamilo ga je bogastvo; Njegove obljube so jo zamamile omamile; Govor jih je zamamil prevzel, navdušil
zamamíti se in zamámiti se -im se in zamámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. Otrok se je zamamil z igranjem zamotil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., nam. zaprèst/zaprêst in zaprést/zaprèst; zapredênje in zaprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj Pajek je zapredel muho; poud. zapresti koga/kaj v kaj ~ soseda v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|; ~ sodelavca v sporno zadevo |spraviti|; Maček je glasno zapredel
zaprêsti se -prêdem se in zaprésti se -prédem se (é; ẹ́) poud. v kaj ~ ~ ~ žalost |prepustiti se, predati se žalosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zastrašíti -ím in zastrášiti -im dov. zastrášil -íla in zastrášil -a, nam. zastrašít/zastrašìt in zastrášit; zastrašênje in zastrášenje; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ nasprotnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zbohôtiti se -im se in zbohotíti se -ím se dov. -il se -ila se in zbohótil se -íla se, nam. zbohôtit se in zbohotít se/zbohotìt se; zbohôtenje in zbohotênje; drugo gl. bohotiti se (ó; ó ȏ; í/ȋ í) neobč. Pod grmovjem se je zbohotil teloh se je razbohotil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zmedlèl -éla -o in zmedlél -a -o [me -u̯ in mə -u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) neobč. ~ obraz bled, upadel
zmedlélost -i [me in mə] ž, pojm. (ẹ́) neobč. bledost, upadlost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zrésniti -im in zresníti in zrésniti -im dov. zrésnjenje; drugo gl. resniti (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) koga/kaj Novica o nesreči jih je zresnila; Spoznanje mu je zresnilo obraz
zrésniti se -im se in zresníti se in zrésniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) Kdaj se bo ta fant zresnil; ~ ~ za trenutek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zrúšiti -im in zrušíti in zrúšiti -im dov. zrúšenje; drugo gl. rušiti (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ hišo; Potres je zrušil velik del mesta porušil; ~ nasprotnika na tla podreti; publ.: ~ oblast onemogočiti, ogroziti; ~ rekord preseči
zrúšiti se -im se in zrušíti se in zrúšiti se -im se (ú ȗ; í/ȋ/ú ú) Stara hiša se je zrušila; Skala se je zrušila v dolino; Strop se je zrušil podrl, udrl; poud. ~ ~ na kolena |pasti|; poud. zrušiti se na koga Vse skrbi so se zrušile nanje |so padle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zvenčáti -ím nedov. zvénči -íte in zvênči -íte, -èč -éča; zvénčal -ála in zvênčal -ála, zvénčat in zvênčat; zvenčánje; (zvénčat in zvênčat) (á í) Kozarci ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Želímlje -ega s in Želímlje -melj [mə] ž mn., zem. i. (í; í ȋ) v ~em in v ~ah
želímeljski -a -o [mə] (í)
Želímeljc -a [mə] in Želimljàn -ána in Želimlján -a m, prva oblika z -em preb. i. (í; ȁ á; ȃ)
Želímeljka -e [mə] ž, preb. i. (í)
Želímeljčev -a -o [mə] (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

družíti in drúžiti -im tudi drúžiti -im nedov. drúži -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; drúžil -íla tudi -il -ila, drúžit, drúžen -a; drúženje; (drúžit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) koga/kaj Druži jih prijateljstvo; ~ različne sestavine; družiti kaj z/s čim ~ dobroto z izobraženostjo
družíti se in drúžiti se -im se tudi drúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) z/s kom/čim ~ ~ s prijatelji; ~ ~ v celoto; V njem se ~ita strogost in pravičnost; Barvi se lepo ~ita ujemata, skladata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. oddáhnjenje; drugo gl. dahniti (í/ȋ/á á) ~ ~ in nadaljevati; oddahniti se od koga/česa ~ ~ ~ skrbi; poud. ~ ~ ~ otrok |za nekaj časa prenehati se ukvarjati z njimi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a)
z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b)
s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pretegníti in pretégniti -em dov. pretégni -te in -íte; pretégnil -íla, pretégnit, pretégnjen -a; pretégnjenje; (pretégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ noge; poud. ~ konje |zelo utruditi, izmučiti|; ~ si kite
pretegníti se in pretégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) vstati in se pretegniti; poud. ~ ~ od dela |zelo se utruditi, izmučiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pricvèsti tudi pricvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. pricvetó; pricvèl -cvelà in pricvèl -êla in pricvetèl -tlà; pricvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) poud. Rože ~ejo spomladi prav do hiše |se cvetoč pojavijo|; prim. pricvêsti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

pripogíbati -am in pripogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; pripogíbanje (ȋ; ȋ) kaj Vihar ~a veje dreves
pripogíbati se -am se in pripogíbati se -ljem se (ȋ; ȋ) ~ ~ in pobirati jabolka; Veje se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a)
če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b)
v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c)
v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č)
v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d)
v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestáti -stojím [sə in se] nedov. -èč -éča; drugo gl. stati2 (á í) iz česa Telo ~i ~ veliko celic; Bataljon, sestoječ iz petih čet
sestáti se -stojím se [sə in se] (á í) sestati: iz česa Voda se ~i iz kisika in vodika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sestávljati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sestávljanje (á) kaj ~ aparate; Komisijo ~ajo predsednik in dva člana; ~ urnik
sestávljati se -am se [sə in se] (á) fiz. Valovanji se ~ata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sesúkati -am in sesúkati -súčem [sə in se] dov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite; -al -ala tudi -ála, -an -ana; sesúkanje tudi sesukánje (ú; ú) kaj ~ več niti v eno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

svêtlo.. tudi svêtlo in svètlo.. tudi svètlo [tretja in četrta oblika və] prvi del podr. zlož. (é; ə̏) svêtlomóder tudi svêtlo móder in svètlomóder tudi svètlo móder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija

téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ter [poudarjeno têr] vez.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvèl -cvelà in vzcvèl -êla in vzcvetèl -tlà; vzcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablana je vzcvela; poud. Po vojni je mesto vzcvelo |se gospodarsko hitro razvilo|; prim. vzcvêsti, vzcveteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zacvèsti tudi zacvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. zacvetó, zacvèl -cvelà in zacvèl zacvêla in zacvetèl -tlà; zacvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Drevje ~e že v marcu; poud. V novem okolju je spet zacvela |dobila zdrav, lep videz|; prim. zacvêsti, zacveteti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zasesáti -ám [sə in se] dov. zasesánje; drugo gl. sesati (á ȃ) Otrok je prijel stekleničko in zasesal
zasesáti se -ám se [sə in se] (á ȃ) v kaj Otrok se je zasesal v materine prsi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

AFŽ AFŽ-ja tudi AFŽ -- [afežé -êja in afəžə̀ tudi afežé in afəžə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Antifašistična fronta žena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

AG AG-ja tudi AG -- [agé -êja in agə̀ tudi agé in agə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Akademija za glasbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

APZ APZ-ja tudi APZ -- [apezé -êja in apəzə̀ tudi apezé in apəzə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) Akademski pevski zbor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bebljàv -áva -o; bolj ~ [bə in be] (ȁ á á) ~ otrok
bebljávost -i [bə in be] ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bečáti -ím nedov. béči -íte in bêči -íte, -èč -éča; béčal -ála in bêčal -ála; bečánje; (béčat in bêčat) (á í) Jelen ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevati
belíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bêsen -sna -o in bésen -sna -o; bêsnejši -a -e in bésnejši -a -e (é; é ȇ é; ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; ẹ́) ~ človek; poud. ~ udarec |silovit|; upravičeno biti ~ |zelo jezen|; besen na koga/kaj ~ ~ soseda
bêsnost -i in bésnost -i ž, pojm. (é; ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blečáti -ím nedov. bléči -íte in blêči -íte, -èč -éča, -áje; bléčal -ála in blêčal -ála; blečánje; (bléčat in blêčat) (á í) Srna ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

blêkniti -em in blékniti -em dov. blêknjen -a in bléknjen -a; blêknjenje in bléknjenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. kaj ~ neumnost |v naglici izreči|; slabš. blekniti komu kaj o čem Menda (mu) nisi kaj bleknil o zadevi |izklepetal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bóčna -e ž, zem. i. (ọ̑) v ~i
bóčenski -a -o [čə] in bóški -a -o (ọ̑; ọ̑)
Bóčenčan -a [čə] in Bočàn -ána in Bočán -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)
Bóčenčanka -e [čə] ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

boléhen -hna -o in bolêhen -hna -o; boléhnejši -a -e in bolêhnejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; é; é ȇ é; ẹ́; é) |ki je slabega, šibkega zdravja|: ~ starček; ~ otrok
boléhnost -i in bolêhnost -i ž, pojm. (ẹ́; é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~i
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Boštánj -a in Bóštanj -a m z -em zem. i. (ȃ; ọ́; ọ̑) v ~u
boštánjski -a -o in bóštanjski -a -o (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčan -a in Bóštanjčan -a m, preb. i. (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brezpéten -tna -o in brezpêten -tna -o (ẹ̑; é; ȇ)
brezpétni -a -o in brezpêtni -a -o (ẹ̑; é; ȇ) ~i čevlji
brezpétnost -i in brezpêtnost -i ž, pojm. (ẹ̑; é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

BSE BSE-ja tudi BSE -- [beesé -êja in bəsəé -êja tudi beesé in bəsəé] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑ ȇ; ẹ̑; ẹ̑) |goveja spongiformna encefalopatija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

BTC BTC-ja tudi BTC -- [betecé -êja in bətəcə̀ -ja tudi betecé in bətəcə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) blagovno-trgovinski center

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Búče Búč ž mn., zem. i. (ú ȗ) v ~ah
búški -a -o in búčki -a -o in búčenski -a -o [čə] (ȗ; ȗ; ȗ)
Búčan -a in Bučenár -ja [čə] m, druga oblika z -em preb. i. (ȗ; á)
Búčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

c1 c-ja tudi c -- [cə̀ cə̀ja in cé cêja tudi cə̀ in cé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; dva c-ja; učenec iz prvega ~ ‹1. c›; razred ~; točka ~; ton ~; prim. c-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

C1 C-ja tudi C -- [cə̀ cə̀ja in cé cêja tudi cə̀ in cé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; pisani C-ji; vitamin ~; prim. C-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini

cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cmerávec -vca in cméravec -vca tudi cmêravec -vca m s -em člov. (ȃ; ẹ́; é) slabš. |jokav človek|
cmerávka -e in cméravka -e tudi cmêravka -e ž, člov. (ȃ; ẹ́; é) slabš.
cmerávčev -a -o in cméravčev -a -o tudi cmêravčev -a -o (ȃ; ẹ́; é) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. cvénknjen -a in cvênknjen -a; cvénknjenje in cvênknjenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Ob padcu so ključi cvenknili; poud. cvenkniti koga po čem ~ otroka po roki |udariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Č Č-ja tudi Č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; oddelek ~; prim. Č-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

č1 č-ja tudi č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; učenec iz tretjega ~ ‹3. č›; prim. č-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebelárski -a -o [če in čə] (á) ~o društvo
čebelárskost -i [če in čə] ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebélen -lna -o [če in čə] (ẹ̑)
čebélni -a -o [če in čə] (ẹ̑) ~ panj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebélica -e [če in čə] ž (ẹ̑) manjš.; poud. |čebela|; šol. žarg. pohvalna ocena; člov. taborjenje čebelic |najmlajših članic taborniške organizacije|
čebéličin -a -o [če in čə] (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebélnat -a -o; bolj ~ [če in čə] (ẹ̑) zelo ~ panj
čebélnatost -i [če in čə] ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čeméren -rna -o [čə in če]; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; poud. ~o vreme |neprijetno, pusto|; biti, postati ~
čemérnost -i [čə in če] ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

d1 d-ja tudi d -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; učenec iz prvega ~ ‹1. d›; razred ~; prim. d-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dekadénten -tna -o in dekadênten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑; ȇ) ~o vzdušje
dekadéntni -a -o in dekadêntni -a -o (ẹ̑; ȇ) ~a književnost
dekadéntnost -i in dekadêntnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

démonski -a -o in demónski -a -o (ẹ̑; ọ̑) ~ vpliv; poud. ~ človek |hudoben, zloben|
démonsko -ega in demónsko -ega s, pojm. (ẹ̑; ọ́) poud. nekaj ~ega v ljudeh |skrivnostnega, usodnega|
démonskost -i in demónskost -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dóbje pri Planíni -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ í) v in na ~u ~ ~, neurad. v in na ~u
dóbovski -a -o (ọ̑)
Dobljàn -ána in Doblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Dobljánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dóblar -árja in Dóblar -ja m z -em zem. i. (ọ̑ á; ọ̑) v ~u
doblárski -a -o in dóblarski -a -o (ȃ; ọ̑)
Doblárec -rca in Dóblarec -rca m z -em preb. i. (ȃ; ọ̑)
Doblárka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doblárčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dobráva -e ž, zem. i. (ȃ) |pri Trebnjem|: na in v ~i
dobrávski -a -o in dobrávški -a -o (ȃ; ȃ)
Dobrávec -vca in Dobrávčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Dobrávka -e ž, preb. i. (ȃ)
Dobrávčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dočákati -am dov. -aj -ajte in -ájte; -al -ala in -ála, -an -ana; dočákanje in dočakánje (á ȃ) koga/kaj ~ brata; ~ vlak; dočakati koga z/s čim ~ goste s kavo sprejeti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. dodásta in dodáta; 2. os. mn. dodáste in dodáte; drugo gl. dati (ȃ) čemu kaj ~ testu jajce; žarg. ~ plin povečati hitrost vozila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

doktrinár -ja in doktrínar -ja m z -em člov. (á; ȋ) slabš. |kdor se togo drži doktrine|
doktrinárka -e in doktrínarka -e ž, člov. (á; ȁ)
doktrinárjev -a -o in doktrínarjev -a -o (á; ȁ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dopéten -tna -o in dopêten -tna -o (ẹ̑; é; ȇ)
dopétni -a -o in dopêtni -a -o (ẹ̑; é; ȇ) ~ plašč
dopétnost -i in dopêtnost -i ž, pojm. (ẹ̑; é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dovózen -zna -o in dovôzen -zna -o (ọ́; ọ̑; ó)
dovózni -a -o in dovôzni -a -o (ọ́; ọ̑; ó) ~a pot
dovóznost -i in dovôznost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dramíti in drámiti -im nedov. drámi -te in -íte, -èč -éča; drámil -íla, drámit, drámljen -a; drámljenje; (drámit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroke iz spanja; star. ~ nočni mir motiti; poud. dramiti komu kaj ~ pisatelju domišljijo |vzbujati|
dramíti se in drámiti se -im se (í/ȋ/á á) ~ ~ iz spanca prebujati se; poud. V njem se ~i hrepenenje |nastaja, budi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dúrativen -vna -o in duratíven -vna -o (ȗ; ȋ) jezikosl. trajen
dúrativni -a -o in duratívni -a -o (ȗ; ȋ) ~i glagoli
dúrativnost -i in duratívnost -i ž, pojm. (ȗ; ȋ) jezikosl. trajnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Dútovlje -velj [və] ž mn., zem. i. (ú ȗ) v ~ah
dútoveljski -a -o [və] in dútovski -a -o (ú; ú)
Dútovljan -a in Dutovljàn -ána in Dutovlján -a m, preb. i. (ú; ȁ á; ȃ)
Dútovljanka -e ž, preb. i. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvókomponénten -tna -o in dvókomponênten -tna -o (ọ̑ẹ̑; ọ̑ȇ)
dvókomponéntni -a -o in dvókomponêntni -a -o (ọ̑ẹ̑; ọ̑ȇ) ~o lepilo
dvókomponéntnost -i in dvókomponêntnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑; ọ̑ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

dvórôčen -čna -o in dvóróčen -čna -o (ọ̑ó; ọ̑ȏ; ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)
dvórôčni -a -o in dvóróčni -a -o (ọ̑ó; ọ̑ȏ; ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑) ~ vrč
dvórôčnost -i in dvóróčnost -i ž, pojm. (ọ̑ó; ọ̑ȏ; ọ̑ọ́; ọ̑ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

enakorôčen -čna -o in enakoróčen -čna -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) fiz.
enakorôčni -a -o in enakoróčni -a -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) ~ vzvod
enakorôčnost -i in enakoróčnost -i ž, pojm. (ó; ȏ; ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ênorôčen -čna -o in ênoróčen -čna -o (é/ȇó; é/ȇȏ; é/ȇọ́; é/ȇọ̑)
ênorôčni -a -o in enoróčni -a -o (é/ȇó; é/ȇȏ; é/ȇọ́; é/ȇọ̑) ~a sekira; ~a skladba
ênorôčnost -i in ênoróčnost -i ž, pojm. (é/ȇó; é/ȇȏ; é/ȇọ́; é/ȇọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

EPP EPP-ja tudi EPP -- [epepé -êja in epəpə̀ tudi epepé in epəpə̀] m, prva oblika z -em (ẹ́ ȇ; ə̏; ẹ́; ə̏) ekonomskopropagandni program

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Etrúrija -e ž, zem. i. (ú) |antična pokrajina v Italiji|: v ~i
etrúrijski -a -o in etrúrski -a -o in etruščánski -a -o (ú; ȗ; ȃ)
Etrúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Etruščan
Etruščàn -ána in Etruščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Etrúrijka -e ž, preb. i. (ú) Etruščanka
Etruščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Etrúrijčev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Fára2 -e ž, zem. i. (á) |pri Cerknici|: pri ~i
fárski -a -o in fárovski -a -o (ȃ; ȃ)
Fárovec -vca in Faràn -ána in Farán -a m, prva oblika s -em preb. i. (ȃ; ȁ á; ȃ)
Fárovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Fárovčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

G G-ja tudi G -- [gə̀ gə̀ja in gé gêja tudi gə̀ in gé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; pisani G-ji; prim. G-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

g1 g-ja tudi g -- [gə̀ gə̀ja in gé gêja tudi gə̀ in gé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; dva g-ja; točka ~; ton ~; učenec iz drugega ~ ‹2. g›; prim. g-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glavobôlen -lna -o in glavobólen -lna -o; bolj ~ (ȏ; ọ̑) To vino je ~o
glavobôlni -a -o in glavobólni -a -o (ȏ; ọ̑) ~a kriza
glavobôlnost -i in glavobólnost -i ž, pojm. (ȏ; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

glôbiti -im in glóbiti -im dvovid., nedov. -èč -éča; glôbljen -a in glóbljen -a; glôbljenje in glóbljenje (ó; ó ȏ; ọ́; ọ́ ọ̑) neobč. |kaznovati z globo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gólac -lca [u̯c] m z -em zem. i. (ọ́) na in v ~u
gólški -a -o [u̯š] (ọ́)
Gólčan -a in Golčàn -ána in Golčán -a [u̯č] m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Gólčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gomílsko -ega s, zem. i. (í) na in v ~em
gomílski -a -o (í)
Gomílčan -a in Gomiljàn -ána in Gomilján -a m, preb. i. (í; ȁ á; ȃ)
Gomílčanka -e ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grajávec -vca in grájavec -vca m z -em člov. (ȃ; á; ȃ) ~ napak; neobč. kritik
grajávka -e in grájavka -e ž, člov. (ȃ; á; ȃ)
grajávčev -a -o in grájavčev -a -o (ȃ; á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Gróbelno -a in Gróbelno -ega [bə] s, zem. i. (ọ́; ọ́) na in v ~em
gróbelski -a -o in grobelčánski -a -o [bə] (ọ́; á)
Gróbelčan -a [bə] m, preb. i. (ọ́)
Gróbelčanka -e [bə] ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

grohotáti -ám in grohotáti -óčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; grohotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) redk. krakati: Vran ~a
grohotáti se -ám se in grohotáti se -óčem se (á ȃ; á ọ́) redk. krohotati se: komu/čemu ~ ~ šalam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

h1 h-ja tudi h -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke ali glasu|: mali ~; dva h-ja; učenec iz prvega ~ ‹1. h›; vrsta ~; prim. h-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hlípati -am in hlípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; hlípanje (í; ȋ; í; ȋ) ~ od joka, smeha; hlipati za čim ~ ~ zrakom; poud. Otrok je hlipal za igračko |jokal|
hlípati se -a se in hlípati se -lje se (í; ȋ) pokr. zah. kolcati se: komu ~a ~ mu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hôdec -dca in hódec -dca m s -em člov. (ó; ọ̑) Dober ~ prehodi to pot v treh urah
hôdkinja -e in hódkinja -e ž, člov. (ó; ọ̑)
hôdčev -a -o in hódčev -a -o (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hvalíti in hváliti -im nedov. hváli -te in -íte, -èč -éča; hválil -íla, hválit, hváljen -a; hváljenje; (hválit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ drug drugega; ~ nevestino lepoto; ~ Boga slaviti, poveličevati
hvalíti se in hváliti se -im se (í/ȋ/á á) z/s kom/čim ~ ~ z lepoto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ímperativen -vna -o in imperatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ; ȋ; ȋ) ugotoviti ~e naloge nujne; zelo ~o govorjenje ukazovalno
ímperativni -a -o in imperatívni -a -o (ȋ; ȋ) jezikosl. ~ stavek velelni stavek
ímperativnost -i in imperatívnost -i ž, pojm. (ȋ; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

infinitíven -vna -o in ínfinitiven -vna -o (ȋ; ȋ) jezikosl. nedoločniški
infinitívni -a -o in ínfinitivni -vna -o (ȋ; ȋ) ~ polstavek; ~o priponsko obrazilo
infinitívnost -i in ínfinitivnost -i ž, pojm. (ȋ; ȋ) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

interímen -mna -o in ínterimen -mna -o (ȋ; ȋ) izobr. začasen, prehoden: Ta ukrep je ~
interímni -a -o in ínterimni -a -o (ȋ; ȋ) ~ potni list
interímnost -i in ínterimnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabiti
izdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izdáti2 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta; 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) zaleči: Ta hrana veliko ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izklopíti in izklópiti -im dov. izklópi -te in -íte; izklópil -íla, izklópit, izklópljen -a; izklópljenje; (izklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ gramofon, radio, telefon; izklopiti komu kaj ~ porabnikom električni tok
izklopíti se in izklópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ ọ̑ ọ̑) avtomatsko se izklopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ízola -e ž, zem. i. (ȋ) v ~i
ízolski -a -o in izoljánski -a -o (ȋ; ȃ)
Ízolčan -a in Izoljàn -ána in Izolján -a m, preb. i. (ȋ; ȁ á; ȃ)
Ízolčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izsúvati -am tudi izsúvati -sújem in izsuváti -súvam tudi izsuváti -sújem dov., nam. izsúvat in izsuvàt; izsúvanje in izsuvánje; drugo gl. suvati (ú; ú; á ú; á ú) koga iz česa ~ pijanca iz gostilne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

izvésti -vézem in izvêsti -vêzem dov., nam. izvést/izvèst in izvèst/izvêst; izvézenje in izvezênje; drugo gl. vésti (ẹ́; é) kaj z/s čim ~ obleko z zlatom; ~ vzorec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

j j-ja tudi j -- [jə̀ jə̀ja in jé jêja tudi jə̀ in jé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; trije j-ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

J1 J-ja tudi J -- [jə̀ jə̀ja in jé jêja tudi jə̀ in jé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; pisani J-ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jébati -am in jêbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jébanje in jêbanje (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. koga |spolno občevati (s kom)|; nizk. Takle bedak me že ne bo jebal |grdo, grobo ravnal z menoj|
jébati se -am se in jêbati se -am se (ẹ̑; ȇ; á ȃ) nizk. |spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

judoíst -a [ju in džu] m, člov. (ȋ) |športnik|
judoístka -e [ju in džu] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

k1 k-ja tudi k -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; dva k-ja; prim. k-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kápati -am in kápati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč, -áje; -an -ana; kápanje (á ȃ; á ȃ) kaj ~ limonin sok v omako; poud.: Hruške ~ajo na tla |padajo|; ~ drug za drugim v sobo |v presledkih prihajati|; nevtr., brezos. Iz pipe je začelo ~; poud. Solze mu ~ajo po licih |tečejo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kašljávec -vca in kášljavec -vca m s -em člov. (ȃ; á; ȃ) poud. |kdor kašlja|
kašljávka -e in kášljavka -e ž, člov. (ȃ; á; ȃ) poud.
kašljávčev -a -o in kášljavčev -a -o (ȃ; á; ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

KB1 KB-ja tudi KB -- [kabé -êja in kəbə̀ tudi kabé in kəbə̀] m, prva oblika s -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) |komunalna banka; kreditna banka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klatíti in klátiti -im tudi klátiti -im nedov. kláti -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; klátil -íla tudi -il -ila, klátit, kláten -a; klátenje; (klátit) (í/ȋ/á á; á) kaj
1. ~ hruške z drevesa; ~ orehe; poud. ~ okoli sebe, po zraku |delati neurejene gibe|
2. slabš. ~ neumnosti |govoriti|

klatíti se in klátiti se -im se tudi klátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. |potepati se, pohajati|: ~ ~ po ulicah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

klošár -ja in klóšar -ja m s -em člov. (á; ọ̑) brezdomec, potepuh
klošárka -e in klóšarka -e ž, člov. (á; ọ̑) brezdomka, potepuhinja
klošárjev -a -o in klóšarjev -a -o (á; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kómornik -a in komórnik -a m, člov. (ọ̑; ọ̑) ~ na dvoru
kómornica -e in komórnica -e ž, člov. (ọ̑; ọ̑)
kómorničin -a -o in komórničin -a -o (ọ̑; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

KP1 KP-ja tudi KP -- [kapé -êja in kəpə̀ tudi kapé in kəpə̀] m, prva oblika s -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) komunistična partija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

KPZ KPZ-ja tudi KPZ -- [kəpəzə̀ in kapezé -êja tudi kəpəzə̀ in kapezé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) kazensko-poboljševalni zavod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kupílen -lna -o [ln in u̯n] (ȋ) pokr. kupljen
kupílni -a -o [ln in u̯n] (ȋ) ~ kruh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kuríti in kúriti -im nedov. kúri -te in -íte, -èč -éča; kúril -íla, kúrit, kúrjen -a; kúrjenje; (kúrit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ ogenj; knj. pog. Spalnico ~ijo samo pozimi ogrevajo; poud. kuriti koga proti komu |hujskati, ščuvati|
kuríti jo in kúriti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |teči|: ~ ~ proti domu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lescè Lèsc in Lescè Lesèc [sə] ž mn., zem. i. (ȅ ȅ; ȅ ə̏) v ~àh
léški -a -o in leščánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Leščàn -ána in Leščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Leščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Ljubéčna -e ž, zem. i. (ẹ̑) v in na ~i
ljubéčenski -a -o [čə] in ljubéški -a -o (ẹ̑; ẹ̑)
Ljubečàn -ána in Ljubečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Ljubečánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Lóke Lók ž mn., zem. i. (ọ́ ọ̑) |pri Krškem|: na ~ah
lóški -a -o in ločánski -a -o (ọ̑; ȃ)
Lóčan -a in Ločàn -ána in Ločán -a m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Lóčanka -e ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lôpiti -im in lópiti -im dov. lôpnjen -a in lópnjen -a; lôpnjenje in lópnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑; ọ̑) star.: koga/kaj ~ knjigo na tla vreči; ~ konja po hrbtu udariti; ~ s pestjo po mizi plosko udariti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

LP LP-ja tudi LP -- [elpé -êja in ləpə̀ tudi elpé in ləpə̀] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑; ə̏) |vélika gramofonska plošča|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lupíti in lúpiti -im nedov. lúpi -te in -íte, -èč -éča; lúpil -íla, lúpit, lúpljen -a; lúpljenje; (lúpit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ jabolko, jajce; poud. lupiti koga ~ svoje dolžnike |posojati jim denar za visoke obresti|
lupíti se in lúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Koža se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

luščíti in lúščiti -im nedov. lúšči -te in -íte, -èč -éča; lúščil -íla, lúščit, lúščen -a; lúščenje; (lúščit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ fižol, grah; luščiti kaj iz česa ~ kamenčke iz zida
luščíti se in lúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Belež, omet se ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

málten -tna -o [u̯t in lt] (ȃ)
máltni -a -o [u̯t in lt] (ȃ) ~e plasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mavčár -ja in mávčar -ja m z -em člov. (á; á; ȃ) ~ na nezgodnem oddelku klinike
mavčárka -e in mávčarka -e ž, člov. (á; á; ȃ)
mavčárjev -a -o in mávčarjev -a -o (á; á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

medlobeséden -dna -o [me in mə] (ẹ̑) poud. ~ govornik |neizrazit, neodločen|
medlobesédnost -i [me in mə] ž, pojm. (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

meketáti -ám in meketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; meketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Koze, ovce ~ajo; slabš. |zateglo, jokavo govoriti|
meketáti se -ám se in meketáti se -éčem se (á ȃ; á ẹ́) poud. |zateglo se smejati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6377 zadetkov.