investitúra -e ž (ȗ) - 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri
♦ zgod. boj za investituro investiturni boj - 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro
// publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.