investitúra -e ž (ȗ)
1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri
♦ zgod. boj za investituro investiturni boj
2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro
// publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro
1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri
♦ zgod. boj za investituro investiturni boj
2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro
// publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
investitúra -e ž, pojm. (ȗ) zgod. umestitev; polit. dobiti ~o zaupnico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
