Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul (2)

V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.

Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Dve imeni enega mesta: Carigrad in Istanbul

Katero ime turškega mesta je priporočljivo uporabljati: Carigrad ali Istanbul?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Podomačevanje imen mest: »Konstanz«, »Konstanca«

Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Kdaj je »bonbon« postal »bombon«?

Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?

V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Število zadetkov: 6