izdolben (izdoben, izdolben, izduben) deležnikPRIMERJAJ: izdolbsti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
izdolben del., cavatus, iṡduben, votil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izdolben del. ♦ P: 2 (TL 1561, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izdôlbsti -dôlbem [izdou̯psti] dov., izdôlbite in izdolbíte (ó) izrezati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: izdolbsti les;
izdolbsti z dletom / tudi drobne kaplje počasi izdolbejo kamen // z dolbenjem narediti, izoblikovati: izdolbsti korito iz hrastovega debla; izdolbsti luknjo v kamen; pren. solze so ji izdolble globoke črte pod očmi izdôlben -a -o:
izdolben čoln; izdolben ornament; izdolbeno deblo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.