izobráženec -nca m (ȃ)
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izobráženec -nca m z -em člov. (ȃ)
izobráženka -e ž, člov. (ȃ)
izobráženčev -a -o (ȃ)
izobráženka -e ž, člov. (ȃ)
izobráženčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izobráženec -nca m
kdor opravlja umsko delo, za katero je usposobljen z določeno izobrazbo
SINONIMI:
intelektualec, izobraženi, knj.izroč. inteligent, knj.izroč. izšolanec, zastar. olikanec, zastar. omikanec, knj.izroč. šolanec, knj.izroč. študiranec, pog. študirani, zastar. vedež
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
izobrȃženec – glej izobráziti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.