ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
adúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. neformalno, slabšalno ženski
- 1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
- 1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. ki je v zvezi s cvetličarji ali cvetličarstvom
- 1.1. ki je namenjen za cvetličarje, se uporablja v cvetličarstvu
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
- 1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- kdor se ukvarja z gojenjem čebel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki je do diplome: dodiplomski program, študij; predavanja na dodiplomski stopnji; dodiplomsko izobraževanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje
♦ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: družbenoekonomski interesi delovnih ljudi; izboljšati družbenoekonomske razmere / družbenoekonomska baza materialna osnova družbenega življenja / družbenoekonomsko izobraževanje
♦ ekon. družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenoekonomska ureditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na politično življenje družbe: bil je aktiven družbenopolitični delavec; zakonitost družbenopolitičnega razvoja; družbenopolitična aktivnost žensk; družbenopolitično izobraževanje / družbenopolitični sistem politična ureditev družbe; družbenopolitične organizacije; družbenopolitična skupnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
uvajati, uveljavljati ekološka načela, ekološko ravnanje: ekologizirati izobraževanje, turizem, vzgojo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in nego vin
- 1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- veda, ki se ukvarja z zaščito in zdravljenjem kulturnih rastlin ob napadu škodljivcev, bolezni, ali študij te vede
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
- formálno prisl.:
delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
gašênje požára
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
- 2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Ali se imena srednješolskih programov pišejo z veliko ali malo začetnico? Na primer:
- srednje poklicno izobraževanje, program Mizar ali mizar;
- srednje strokovno izobraževanje, program Ekonomski tehnik ali ekonomski tehnik;
- gimnazijski program Klasična gimnazija ali klasična gimnazija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
informacijska tehnologija: izobraževanje z infotehnologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kateri je pravi pridevnik od samostalnika inkontinenca , ki označuje nezmožnost zadrževanja urina ali blata. V slovarju, ki ga ponudi vaša spletna stran, piše o inkontinentnih bolnikih in o inkontinenčnih pripomočkih . Ali gre tukaj za nekonsistentnost ali je takšna razlika pravilna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati sodelovanje med državami tega območja
- institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o:
institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Takrat so /z zakoni/ inštitucionalizirati izobraževanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Takrat so /z zakoni/ internacionalizirati izobraževanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kateri je najustreznejši nadomestni izraz za termin invalid , ki naj bi bil po mnenju dela stroke zgodovinsko in vsebinsko neustrezen in presežen, se pa skoraj izključno uporablja v uradnih besedilih. Nekateri strokovnjaki predlagajo izraz oseba z ovirami , redkeje tudi ovirana oseba (ta izraz se na spletu sicer najpogosteje pojavlja v besedni zvezi gibalno ovirana oseba ), kot sprejemljiv se pojavlja tudi izraz hendikepirani oz. hendikepirana oseba . So ti izrazi jezikovnosistemsko uresničljivi? Kako bi ta izraz nadomestil termin invalid v besednih zvezah, kot so: invalidska pokojnina , invalidski upokojenec , invalidski voziček ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ invertirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje
● publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo
2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati
// delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati
// s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme
- izlóčati se
1. publ. nastajati, oblikovati se: resni konkurenti se izločajo iz globalnega trga
2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč; z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo
2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna; izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje
// delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa
3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije; družba ga kot hudodelca izločuje
- izločujóč -a -e:
drevo, izločujoče smolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti; s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje
● publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali
// napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti
// s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine
2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil; iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval
3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili; sam se je izločil iz družbe
4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila; na naboru so ga izločili; izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe
5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja
♦ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanje
- izločíti se in izlóčiti se ekspr.
pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša
- izlóčen -a -o:
izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa
♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
// stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
b) potrebna je izobrazba okusa
c) izobrazba zemeljskih plasti
● ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
♦ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
glagolnik od izobraževati:
a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti
♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij naravoslovnih in družbenih ved
b) izobraževanje jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
izobraževati se -újem se (á ȗ) ~ ~ doma, v tujini
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko
// ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
- z videoklicem
- po videoklicu
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, šolanjem in vzrejo psov, ali nauk o tej dejavnosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
- 2. v množini podeželje
- 3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov):
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- 1. dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo in popravljanjem ladij; SINONIMI: ladjedelstvo
- 1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede; SINONIMI: ladjedelstvo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za pomoč pri prevodu angleškega termina peer support , ki označuje izobraževanje in usposabljanje kroničnih bolnikov, da lahko pomagajo in nudijo pomoč drugim bolnikom v obliki srečanj, laičnih nasvetov, deljenja svojih izkušenj in dobrih praks. Doslej smo za osebo, ki opravlja to delo, uporabljali termin laični svetovalec , vendar se pojavlja tudi poimenovanje posebej usposobljen posameznik , ki pa se mi ne zdi primeren, saj vsebine ne označuje natančno.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti kómu máčeha, obnášati se kot máčeha, vêsti se kàkor máčeha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
čŕni mádež, dobíti čŕni mádež, iméti čŕni mádež, odpráviti čŕni mádež
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.
Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
- marksístično prisl.:
marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Sprašujem vas po slovenskem ustrezniku za angleški termin materiality matrix . Termin označuje dvodimenzionalno matriko, v kateri so ovrednotene najpomembnejše vsebine za vse deležnike določene družbe in vpliv teh vsebin na družbo. Običajno se prikazuje v obliki grafa, pri čemer je na vertikalni osi prikazan ocenjen vpliv na deležnike poslujoče družbe, na horizontalni osi pa vpliv na družbo. V slovenski literaturi sem zasledil dva termina: matriko kritičnih vsebin in matriko bistvenosti . Zanima me, kateri slovenski termin je primernejši ustreznik za materiality matrix .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
- mesto česa
- prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
- mesto koga/česa
- položaj, vloga
- mesto koga/česa
- urbano upravno središče
- mesto koga/česa
- mesto v/na/ob/pri
- , mesto med
- , mesto za
- , mesto z/s
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na AGRFT bo v juniju potekal filmski festival, na katerem bo tudi dogodek z znanim tujim igralcem. To se v angleščini imenuje master class . Gre za pogovor z vidnim strokovnjakom ob navzočnosti zainteresirane javnosti, ki je načeloma širša v primerjavi s publiko pri okrogli mizi. V slovenščini so bila v preteklosti v gledališki umetnosti že uporabljena poimenovanja učna ura in mojstrski tečaj , ki pa je bolj označeval kakovostno delavnico pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Sedaj uporabljamo strokovni pogovor. Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na montanistiko: montanistično izobraževanje / montanistični oddelek univerze / montanistični obrat rudarski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik
// knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek
2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, območje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice
// publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon evrov prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost
// publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnišnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja
- načrtován -a -o:
načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja
♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanisti načrtujejo novo naselje in zelenice.
Načrtovala je nosečnost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. oblikovanje: vpliv vzgoje na duševno obrazovanje človeka
2. izobraževanje: poklicno obrazovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
plačevati obresti: banka obrestuje vloge
- obrestováti se
1. prinašati obresti: kapital se obrestuje
2. ekspr. prinašati korist: denar, ki so ga naložili v izobraževanje, se jim je zelo dobro obrestoval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki poteka, je organiziran ob rednih študijskih dejavnostih: obštudijski program; financiranje obštudijskih dejavnosti; obštudijsko izobraževanje / obštudijsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
publ. ločevati: bolnike z nalezljivimi boleznimi oddvajajo od drugih / povezovati in oddvajati pojme / za izobraževanje so oddvajali visoke vsote od skupnega dohodka oddeljevali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival
- odrásli tudi odrástli -a -o sam.:
odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar nakazuje določilo: odrekati komu čast; odrekati narodom pravico do samoodločbe; odrekali so mu umetniški talent / odrekati latinščini vrednost za nadaljnje izobraževanje
2. z oslabljenim pomenom delati, da kdo ni deležen česa pozitivnega od osebka: odrekati komu ljubezen, pomoč / odrekati staršem pokorščino ne biti jim pokoren, ne ubogati jih
- odrékati se
1. izjavljati, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odrekati se dediščini, nagradi
2. zavestno delati
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odrekati se udobju / svojim osebnim željam se vedno odreka
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeležuje, ga ne opravlja: zaradi dela se odreka izletom; odrekati se kajenju / tudi žganju se ne odreka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
držáti ogledálo kómu/čému, kazáti ogledálo kómu/čému, nastáviti ogledálo kómu/čému, nastávljati ogledálo kómu/čému, ogledálo čása, podržáti ogledálo kómu/čému, pokazáti ogledálo kómu/čému, v ogledálu čása
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- strokovnjak za merjenje dioptrije in predpisovanje očesnih pripomočkov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever
// nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba
- orientírati se
1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral
// določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju
2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo
3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo
- orientíran -a -o:
sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin
♦ geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave
2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela
2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila
// ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva
3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče
// v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol
// v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija
4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine
5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
- osnôvni -a -o sam.:
pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).
Prodajo so osredotočili na tuje trge.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me slovenski ustreznik za termin child user , ki se uporablja v novem predlogu uredbe o boju proti spolni zlorabi otrok in označuje mladoletno osebo, ki uporablja storitve informacijske družbe ter zaradi svoje starosti potrebuje dodatno zaščito. Pojavlja se slovenski termin otroški uporabnik , vendar nekateri menijo, da poimenovanje ni dovolj natančno, saj bi lahko to označevalo tudi osebo, ki »uporablja« otroke, zato predlagajo otrok uporabnik . Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na paramedicino: paramedicinske poklicne dejavnosti; paramedicinsko izobraževanje / paramedicinska pomoč, praksa; cene zdravstvenih in paramedicinskih storitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev
♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti
// nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja
- permanéntno prisl.:
dvorana je permanentno zasedena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
permanéntni -a -o (ẹ̑) ~ magnet; ~o izobraževanje
permanéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Tema moje pisne naloge na podiplomskem študiju je permanentno izobraževanje za andragoške delavce. Glede na pregledane vire se mi zdi, da se permanentno izobraževanje lahko izvaja tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Tako ga uporabljajo tudi zavodi, ki ta izobraževanja izvajajo. Mentor pa je mnenja, da je permanentno izobraževanje bolj domena formalnega izobraževanja, zato predlaga rabo termina vseživljenjsko učenje . Moj pomislek je, da je vseživljenjsko učenje tako široko zastavljen pojem, da vključuje tudi vidike neformalnega učenja (priložnostnega, slučajnostnega, tudi nezavednega), s čimer pa se v nalogi nisem nameravala ukvarjati.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako se pravilno zapišejo naslednji pridevniki: kmetijsko podjetniški (tehnik), živilsko prehranski (tehnik) in poklicno tehniško (izobraževanje)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši
// prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na izobraževanje, delo po pridobitvi doktorskega naslova: podoktorski projekt; podoktorski študij; podoktorsko raziskovalno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- navadno s prilastkom dejansko stanje, ki omogoča potek, uresničitev česa
- pogoj česa
- , pogoj iz česa
- , pogoj v/na čem, kje
- , pogoj po čem
- , pogoj glede česa
- razmere
- pogoj česa/koga
- , pogoj pri kom/čem, kje
- , pogoj v/na čem, kje
- , pogoj glede česa
- pogoj za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me pravilen zapis stvarnega lastnega imena. Gre za uradno ime vrtca, ki ni samostojen, ampak je del osnovne šole. Na eUpravi RS piše: Enota Vrtec pri Osnovni šoli Xxx. Ali je ta zapis pravilen? Zanimata me veliki začetnici besed "enota" in "vrtec".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti pójem [kóga/čésa], iméti megléne pójme o čém, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti pójma [o čém], postáti pójem [kóga/čésa], raztegljív pójem, širòk pójem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih
// opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice
// usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev
2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere
● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo
// uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo
♦ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodabljati izobraževanje in vzgojo; posodabljati miselnost; treba se je posodabljati / knjiž. posodabljati naprave modernizirati
// delati aktualno, sodobno: posodabljati pouk; posodabljati revijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
posodábljati se -am se (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prilagoditi zahtevam sodobnega časa: posodobiti izobraževanje in vzgojo; posodobiti knjižničarstvo; posodobiti miselnost; tudi mi smo se posodobili / v novi izdaji so jezik posodobili / knjiž. posodobiti kmetijo modernizirati
// narediti aktualno, sodobno: posodobiti dramo, revijo; posodobiti pouk
- posodôbljen -a -o:
posodobljen mit o Orfeju in Evridiki; posodobljen pouk; cesta bo kmalu posodobljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na čas po šoli: pošolska doba; pošolsko izobraževanje / pomen pošolskega varstva / pošolska mladina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. glagolnik od potrošiti: potrošnja kruha se je pred prazniki povečala; potrošnja elektrike, vode; potrošnja goriva
2. uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: povečati, usmerjati potrošnjo; proizvodnja in potrošnja / izdelki za osebno, široko potrošnjo
♦ ekon. osebna potrošnja sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna potrošnja sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenih skupnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše
2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno
3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost / primarno izobraževanje osnovnošolsko izobraževanje
♦ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sales enablement , ki na področju trženja označuje sklop izobraževanja, procesov, orodij, metod, ki podpirajo prodajalca, da dosega boljše rezultate. Ker s kolegi še nismo našli primernega prevoda, vas prosim za nasvet, kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil
4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
V Sloveniji imamo osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Otroci se lahko izobražujejo tudi v glasbenih šolah. Na portalu Fran nismo zasledili besede glasbenošolski, so pa uveljavljene z glasbo povezane besede glasbenovzgojen, glasbenokritičen, glasbenopedagoški, glasbenoumetniški. S pridevnikom glasbenošolski (npr. glasbenošolsko izobraževanje) bi poenostavili poimenovanje v dokumentih, ki jih pripravljamo na ministrstvih in se tičejo izobraževanja v glasbenih šolah, če menite, da je izraz primeren.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča
2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi
3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave; sekundarno zdravstvo / sekundarno izobraževanje srednješolsko izobraževanje
● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki
♦ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste
2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar
// šol. žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju
3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: skrbi ga mučijo, ekspr. grizejo, morijo, pečejo, tarejo, žulijo; vedno pogosteje jo je obhajala, prevzemala skrb za otroke, prihodnost, njegovo zdravje; delati komu skrbi; odriniti, pregnati, ekspr. potlačiti skrbi; vso noč jih je s strahom in skrbjo čakala; hude, velike, težke, ekspr. grenke, moreče, pekoče skrbi; ekspr. siva, tiha skrb
// stanje, ki je posledica tega občutka: od neprestanih, samih skrbi se je v nekaj letih zelo postaral; biti (ves) v skrbeh, star. v skrbi zaradi česa, za koga
// kar povzroča tako stanje: imeti skrbi; s tem se je rešil skrbi; ekspr. veliko skrb si je nakopal na glavo; denarne, gospodarske skrbi; nima večjih problemov, le drobne, vsakdanje skrbi; skrbi in težave / z njim so same skrbi / skrb, kako bo prestal operacijo, ga je zelo vznemirjala; družina, zdravje je njena največja skrb / pog. ni skrbi, otrok je zdrav ni vzroka za zaskrbljenost
2. ed. aktivnost, prizadevanje:
a) za uresničitev, normalen potek česa: povečati skrb za družbeni standard; razvoju te panoge so posvečali posebno skrb; država je prevzela skrb za gradnjo bolnišnic, šol; v programu društva je tudi skrb za izobraževanje članov / gospodinjstvo ima sama na skrbi sama skrbi za gospodinjstvo; ekspr. naložiti komu skrb za knjižnico
b) za zadovoljitev zlasti telesnih potreb: če bo potrebno, bo prevzela skrb za sosedove otroke / skrb za zaslužek, ekspr. za vsakdanji kruh / na skrbi ima tri otroke skrbi za tri otroke
3. ekspr. dolžnost, obveznost: ker ima druge skrbi, zanemarja družino; po celoletnem delu je moral za nekaj časa odložiti vse skrbi in se odpočiti; učenje naj bo tvoja edina, glavna skrb / gospodinjstvo je njena skrb
4. skrbnost: na sliki je očitna slikarjeva skrb pri obdelavi rok / s kakšno skrbjo mu je vselej pripravljala stvari za na pot
5. v povedni rabi, v zvezi brez skrbi izraža odsotnost tega, kar povzroča skrb: otroci so srečni, ker so še brez skrbi; zaradi prenočišča ste lahko brez skrbi / živeti brez skrbi
6. pog., v medmetni rabi, v zvezi brez skrbi poudarja trditev: brez skrbi, vse se bo srečno končalo; ali boš oddal pismo? Brez skrbi, seveda ga bom oddal / (bodite) brez skrbi, da bo spet zamudila
● star. posebna skrb mu je bila, kje bo prenočil zelo ga je skrbelo; star. po nepotrebnem te je skrb zanj po nepotrebnem te skrbi zanj; star. vedno me je skrb, če se boš vrnil zdrav vedno me skrbi; star. zakaj si je dal tako skrb za to zakaj je tako skrbel, si prizadeval za to; star. za učenje ima skrb je skrben; star. brezposeln je prišel domov njej na skrb da je ona skrbela zanj; star. odbor je vzel prireditev v skrb odbor je prevzel skrb za prireditev; ekspr. šola mu je deveta, zadnja skrb prav nič se ne zmeni zanjo; nič skrbi, resnica bo prišla na dan brez skrbi; preg. majhni otroci majhne skrbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Angleški termin community-based enterprise (uporablja se tudi kratica CBE ) označuje podjetništvo, katerega osnovni namen je prizadevanje za dobro skupnosti in ne ustvarjanje dobička. Zanima me, na koga se lahko obrnem pri iskanju oz. oblikovanju slovenskega termina za ta pojem, saj si ga verjetno sama ne morem kar izmisliti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me slovenski ustreznik za termin community engagement , ki poimenuje sodelovanje visokošolskih ustanov in skupnosti, ki si skupaj prizadevajo za reševanje nastalih težav v svoji neposredni okolici in širše. Predlagam slovenski termin skupnostna angažiranost . Zanima me tudi ustreznik za community-based teaching and learning , ki označuje strategijo vključevanja skupnosti v izobraževalni proces z namenom vzajemne koristi (za skupnost in udeležence izobraževanja). Za ta termin se mi zdi primeren slovenski ustreznik skupnostno poučevanje in učenje .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. kar določa gibanje, lego glede na določeno umišljeno črto: določiti smer; druga, ista, nasprotna smer; navpična, poševna smer; smer hoje, leta, plovbe; ugotavljati smer vetra; z roko nakazati spremembo smeri; poslopje stoji v smeri vzhod–zahod / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni
// kar določa gibanje proti določenemu kraju, točki: vlak je odpeljal v drugo smer; ladje vozijo v vse smeri; smer Ljubljana–Kranj / prezrl je znak: obvezna smer; plezalna smer / peljati v smer Kamnik; letel je v smeri proti Bledu proti Bledu
2. navadno s prilastkom kar določa potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: odkar prevladuje v podjetju ta smer, dosegamo velike uspehe; smer političnega delovanja; smer razvoja / v to smer nisem razmišljal; nadaljuj raziskave v tej smeri; publ. narediti ustrezne korake v smeri izboljšanja odnosov za izboljšanje
3. navadno s prilastkom kar določa izobraževanje, šolanje glede na učni smoter, učne predmete in tvori zaključeno celoto: vpisati se na drugo smer; študijska smer / naravoslovno-matematična smer
4. navadno s prilastkom kar določa kako dejavnost glede na sredstva, ideje, ki tvorijo poseben sistem: filozofska, literarna, umetnostna smer; obtoženci pripadajo različnim političnim smerem / v slikarstvu se je uveljavila realistična smer
● spremenili so smer pogovora začeli so govoriti o čem drugem; pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; opraviti ponovitev smeri; fiz. gibanje v negativni smeri v nasprotni smeri od dane; geom. diagonalna smer; šol. pedagoška smer študija ki usposablja za pedagoško delo; teh. aksialna smer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti
♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin skills , ki je v dokumentu New skills for new jobs definiran kot 'zmožnost uporabiti znanje in izkušnje za dokončanje kake naloge ali reševanje problema, tako v poklicnem ali učnem okolju kot tudi v zasebnem in družabnem življenju'. Med drugim se pojavlja tudi v večbesednih angleških terminih in zvezah digital skills , reading skills , new skills for new jobs . Ali nam svetujete slovenski termin veščine ali spretnosti ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti v zláti sredíni, držáti se zláte sredíne, končáti v zláti sredíni, ostáti v zláti sredíni, zláta sredína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika
2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost
3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura
4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba
// v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli
5. ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva
● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; jezikosl. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja
- srédnje prisl.:
grozdje je letos srednje obrodilo; predstava je srednje uspela; srednje debela črta, nit; srednje hitra hoja; srednje močna svetloba; biti srednje nadarjen; srednje razvita država; srednje težavna naloga; srednje velika soba; srednje visoko drevo
- srédnji -a -e sam.:
srednji je stopil naprej; pog. ima srednjo srednješolsko izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, dáti kàj na strán, drúga strán medálje, íti na strán, na vsè straní, na vsè štíri straní, na vsè štíri straní nebá, na vsè štíri straní svetá, nasprótna strán, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti še êno strán čésa/v čém, spŕte straní, státi na stráni, státi na stráni kóga, šálo na strán, znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: izkušen supervizor z licenco; odgovornosti supervizorja; usposabljanje, izobraževanje za supervizorja / naloge supervizorja bančnega sistema / vodstvo supervizorjev
// film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: supervizorji skrbijo tudi za preprečevanje konfliktov; pomoč zunanjega supervizorja; pogovor s supervizorjem; psihoterapevt in supervizor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
- širôko prisl.:
vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu
♦ glasb. široko označba za hitrost izvajanja largo
- širôki -a -o sam.:
široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; prometna šola v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti; šola s prilagojenim programom šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / partnerska šola ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola
2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● pog. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; vesela šola osnovnošolsko tekmovanje v splošnem znanju; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti na tapéti, dáti kóga/kàj na tapéto, iméti kóga/kàj na tapéti, postáviti kóga/kàj na tapéto, príti na tapéto, znájti se na tapéti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba
2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki; terciarno zdravstvo / terciarno izobraževanje višješolsko in visokošolsko izobraževanje
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki z dejavnostjo in vplivom presega meje in druge dejavnike države: transnacionalni kapital, kriminal; transnacionalni program, projekt; transnacionalna družba, korporacija; transnacionalno podjetje / transnacionalno izobraževanje; krepitev transnacionalnega sodelovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
glagolnik od tretirati: izobraževanje zasluži enako tretiranje kot druga področja; opozarjati na slabše tretiranje manjšin v drugih deželah / enostransko tretiranje človeka; površno tretiranje problemov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
knjiž. uresničiti, izvesti2, izpolniti: udejstviti načrt, zamisel / udejstviti izobraževanje / udejstviti svojo osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...
Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...
Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
najvišja izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi
// izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo
// poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo
● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ljudska univerza; ljudska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje odraslih; univerza za tretje življenjsko obdobje ustanova za izobraževanje starejših, upokojenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.
Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?
Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. narediti, da dobi, ima kaj določeno smer: usmeriti vodni curek, svetlobni snop; usmeriti čoln proti pristanišču / usmeriti napad; usmeriti promet po obvoznici / usmeriti rečno strugo tako, da se ne vijuga preveč; pren. njeno življenjsko pot je usmerila prezgodnja smrt staršev
// narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: usmeriti anteno; daljnogled je usmeril na vrh hriba; žarometi so se usmerili na stolp / usmeriti pogled skozi okno
2. narediti, da ima kaka dejavnost določeno vsebino: izvozno, tržno usmeriti gospodarstvo; usmeriti raziskovanje na družbeno področje / usmeriti pozornost koga k čemu, na kaj
// določiti potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: usmeriti igro / usmeriti razvoj
// narediti, da določena dejavnost obsega to, kar izraža določilo: usmeriti prodajo na tuje trge; usmeriti proizvodnjo v izdelavo končnih izdelkov; usmeriti raziskovanje na družbeno področje; kmetje so se usmerili v pitanje telet / izobraževanje se je preveč usmerilo v ozko specializacijo
3. narediti, povzročiti, da kdo misli, ravna na določen način: filozofsko, idejno usmeriti koga
4. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost: usmeriti učenca v študij matematike; usmeriti ženske k družbenemu delu
● tabla usmeri popotnika proti Ojstrici mu kaže smer; vratar ga je usmeril v drugo nadstropje mu je rekel, naj gre v drugo nadstropje; ekspr. usmeriti korak proti domu oditi, odpraviti se domov
- usmérjen -a -o
1. deležnik od usmeriti: po obvoznici usmerjen promet; žarometi so usmerjeni k palači, na palačo
2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini: duhovno usmerjen človek; potrošniško usmerjena družba; politično usmerjeno pisanje / njegova kritičnost je usmerjena proti sprenevedanju
♦ agr. usmerjena kmetija kmetija, ki se ukvarja s pridelavo določenih rastlin, gojenjem določenih živali; geom. usmerjena daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej; šol. usmerjeno izobraževanje od 1981 do 1987 izobraževanje po končani osnovni šoli, ki usposablja za delo na določenem področju, v določeni stroki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Usmeril je čoln (proti pristanišču).
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.
Usmerili so učence v študij matematike.
Kmetijo so usmerili v živinorejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje na novo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Kako zapisati naslednje besede:
- glasbeno-zabavni program
- vzgojno-izobraževalni program
- prometno-informacijski program. Ali se piše z vezajem, brez, skupaj? Kako bi utemeljili zapis?
Ali se piše levček ali levčk in storž ali storš?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ki združuje več disciplin: večdisciplinarni pogled, pristop, vidik; večdisciplinarni projekt; večdisciplinarna skupina strokovnjakov; večdisciplinarno raziskovanje / večdisciplinarna umetniška delavnica; sistematično večdisciplinarno izobraževanje sodnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali se ime znaka kakovosti, npr. zeleni znak kakovosti, piše z malo ali veliko začetnico? Na spletnih straneh je pisan z veliko, jaz pa se sprašujem, ali ne gre pri tem za poimenovanja priznanja, ki pomeni kakovost, in se torej piše z malo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
gradivo, ki ga sestavljajo videoposnetki: pregledovati videomaterial; posneti videomaterial na zgoščenko; videomaterial za analizo, izobraževanje; DVD z ekskluzivnim videomaterialom; avdio- in videomaterial
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost; ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode
// ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped
// ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok
3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko
// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest
// ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani
4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton
5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države
// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje
6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo
// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce
// v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole nekdaj razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije
7. ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji
8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam
9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita
// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok
10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje
// biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja
11. v zvezi visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu:
● knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jezikosl. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; les., tekst. visoki lesk; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; pravn. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia
- visôko prisl.:
sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
● ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
- visôki -a -o sam.:
uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
♦ rel. Sin Najvišjega Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosimo vas za mnenje glede slovenskega ustreznika za angleški termin inclusiveness , ki označuje prakso vključevanja npr. oseb s telesnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, pripadnikov manjšinskih skupin, ki bi bili sicer izključeni ali marginalizirani, v skupnost. Fran pridevnik inkluziven razlaga kot 'ki vključuje, upošteva različne poglede, mnenja, vidike', izvira pa iz inkluzivne pedagogike. Sprašujemo se, ali je prenos termina inkluzivnost iz stroke na druga področja upravičen. Za pojem se sicer uporabljata tudi poimenovanji vključujočnost in vključevalnost .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
- navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Na Ministrstvu za obrambo nas lektorice zanima, kako naj zapisujemo besedo/besedno zvezo vojaška strokovna ali vojaškostrokovna literatura. V vojski namreč obstaja tudi Temeljno vojaško strokovno izobraževanje, pisano torej narazen, zato nas zanima, ali je bolj utemeljeno, da to upoštevamo tudi pri literaturi, usposabljanjih itn.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
glagolnik od vzgajati: dobro, uspešno vzgajanje; vzgajanje otrok; vzgajanje in izobraževanje / estetsko, moralno, spolno vzgajanje / vzgajanje rastlin v rastlinjaku; vzgajanje novih rastlinskih vrst
♦ ped. intencionalno vzgajanje z določenim ciljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. duhovno in značajsko oblikovanje, zlasti otroka: ukvarjati se z vzgojo mladine; dosledna, napačna, stroga vzgoja; pomen domače vzgoje; vzgoja in izobraževanje / družbena, družinska vzgoja; državljanska vzgoja ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov; estetska, moralna, socialna, verska vzgoja; spolna, zdravstvena vzgoja; iron. ta ima pa (dobro) vzgojo slabo je vzgojen, grdo se vede
2. načrtno razvijanje določenih sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgoja strokovnjakov / filmska, glasbena, likovna, tehnična vzgoja; prometna vzgoja
3. načrtno ukvarjanje z rastlinami ali živalmi, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgoja novih sort / pravilna vzgoja krošnje
♦ agr. stebričasta vzgoja dreves pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge; šol. športna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
estetska vzgoja glasbena vzgoja telesna vzgojaSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
V Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nanašajoč se na pedagogiko, ki temelji na izobraževalni filozofiji avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja: waldorfski koncept ocenjevanja upošteva celotno otrokovo osebnost; izobraževanje za waldorfske učitelje; waldorfski vrtec; waldorfska pedagogika, vzgoja / waldorfska šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
članica zadruge: izobraževanje zadružnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
1. dajati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
// z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
// delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
// delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
// delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
♦ ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
// publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati
- zapírati se
1. s prislovnim določilom biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se zapirajo od zunaj / okno se dobro zapira prilega
2. prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: vrata se zapirajo sama od sebe
3. biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu: cvetovi se zvečer zapirajo
4. z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapira se v sobo
5. ekspr. postajati zadržan, nezaupljiv: po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi / posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi
● ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča
♦ med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj
- zapiráje :
zapiraje vrata, je še govorila
- zapirajóč -a -e:
hrib, zapirajoč dolino; zapirajoča se vrata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Prosim za prevod angleškega termina entrustable professional activity ( EPA ), ki se uporablja v medicini. Gre za izobraževanje na podlagi kompetenc, natančneje za posamezno nalogo, zaupano osebi, ki se usposablja za delo v zdravstvu, ko izkaže potrebne kompetence, da lahko to nalogo opravi brez nadzora ali z nadzorom na daljavo.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
knjiž. zdravstveni delavec, ki neguje bolnike: izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenikov / srednji, višji, diplomirani zdravstvenik
// zdravstveni delavec sploh: primer je poučen za vse zdravstvenike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zúnajuniverzitétni -a -o (úẹ̑) ~o izobraževanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.