izpeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpeljevati: izpeljevanje načrta / izpeljevanje formule
♦ filoz. postopek, pri katerem se na podlagi vnaprej določenih pravil dobi iz ene formule druga, iz enega stavčnega vezja drugo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.