izsiljeválec -lca [issiljevau̯ca] m (ȃ) kdor izsiljuje: prišel je v roke izsiljevalcem;
ekspr. nesramen, velik izsiljevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ponížati -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati;
gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponižal 2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponižati;
ponižal ga je pred prijatelji in znanci;
ekspr. ponižali so ga v njenih očeh;
pred nikomer se ni hotela ponižati priznati podrejenosti / do tal (se) ponižati zelo
● ekspr. nikdar se ni ponižala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponižal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalecponížan -a -o:
bil je ponižan in osramočen; zelo ponižan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponižanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.