izziválen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki izziva: fant je nesramen in izzivalen / izzivalen glas, smeh / izzivalna predrznost; izzivalno vedenje / izzivalno premikanje čet ob meji
  2. 2. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: nosila je izzivalno obleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nabôsti -bôdem dov., nabôdel in nabódel nabôdla, stil. nabòl nabôla (ó) 
  1. 1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj: nabosti žuželko na buciko; nabosti na ost / nabodel se je na rjavečo žico
     
    ekspr. nabosti koga z očmi jezno in izzivalno ga pogledati
  2. 2. narediti določeno število vbodov, vbodljajev: pred kuhanjem sadeže nabodemo z nožem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

telésen -sna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
  2. 2. čuten, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
    ● 
    ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
    ♦ 
    anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; jur. telesna kazen v nekaterih deželah kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

suverén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
  2. 2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
  3. 3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
    // ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
  4. 4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
  5. 5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
    ● 
    knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nabádati -am nedov. (ȃ) z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole
 
ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nájstnik -a (ā) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let star fant: najstnik vznemirja starše; glasba, moda, zabave najstnikov; izzivalno vedenje najstnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Število zadetkov: 6