izziválen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki izziva: fant je nesramen in izzivalen / izzivalen glas, smeh / izzivalna predrznost; izzivalno vedenje / izzivalno premikanje čet ob meji
2. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: nosila je izzivalno obleko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nabádati -am nedov. (ȃ)
z bodenjem, vbadanjem spravljati na kaj: nabadati črve na trnek; nabadati seno na vile / zlasti v srednjem veku nabadati ljudi na kole
 
ekspr. nabadati koga z očmi jezno in izzivalno ga gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nabôsti -bôdem dov., nabôdel in nabódel nabôdla, stil. nabòl nabôla (ó)
1. z vbodom, vbodljajem spraviti na kaj: nabosti žuželko na buciko; nabosti na ost / nabodel se je na rjavečo žico
 
ekspr. nabosti koga z očmi jezno in izzivalno ga pogledati
2. narediti določeno število vbodov, vbodljajev: pred kuhanjem sadeže nabodemo z nožem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

telésen -sna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
2. čuten1, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
● 
ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
♦ 
anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; pravn. telesna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja nekdaj učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; športna vzgoja; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nájstnik -a m (ā)
kdor je star od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let: najstnik vznemirja starše; glasba, moda, zabave najstnikov; izzivalno vedenje najstnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

suverén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● 
knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 6