abuvski -a -o pridevnik ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
abvon -a samostalnik moškega spola sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
abvonov -a -o pridevnik ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
belka ► ˈbėu̯ka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bobovec ► ˈboːbȯvac -bȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ciganka ► ciˈgaːŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cvêsti cvêtem nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, -i -íte, -óč; cvêtel -tla, star. cvèl cvêla; cvetênje; (cvèst/cvêst) (é) Jablana ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Trgovina ~e |dobro uspeva|; prim. cvèsti, cveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
docvítati -am nedov. (ȋ) približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drožíček -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ênodómna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblan -i ž (ā) star. jablana: cvetoče jablani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblan – glej jāblana
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jàblan -i ž jablana: Pomus. Jablan KMS 1780, A9; Jablan je nüclivo sadoveno drevo AI 1878, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblana -e ž (ā) sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi: obrezovati, saditi jablane;
košata jablana / divja jablana lesnika
♦ vrtn. okrasna jablana okrasno drevo z barvitimi cveti in plodovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblana -e ž (á; ȃ) plezati na ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblana -e
ž sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
jāblana -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jablana [jȃblana]
samostalnik ženskega spoladrevo jablana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jablana -e ž jablana:
kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno, ali iablano tož. ed. (V, 428) ǀ Stoij pod eno jablano or. ed. polno sdreliga ſadu (I/2, 187)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jablana ► ˈjaːblana -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jáblanica -e ž (ā) manjšalnica od jablana: nizke jablanice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jāblanica – glej jāblana
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jablanica ► ˈjaːblanca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jábolko -a [jabou̯ko] s (á) 1. sad jablane: lupiti jabolka;
črvivo, rdeče, zrelo jabolko;
kislo, sladko jabolko;
lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode // jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa;
pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli5. ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jábolko -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kanada ► kaˈnaːda -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kompirjevka ► kȯmˈpėːrjefka -e in krȯmˈpėːrjefka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
koreníčiti -im nedov. (í ȋ) knjiž. koreniniti: ribez koreniči globlje kot jablana / želja po sreči koreniči v človeškem srcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lesníka -e ž (í) samorasla, necepljena jablana ali njen sad: posekati lesniko;
drobne, trpke lesnike;
krivenčasta lesnika na gmajni // slabš. slabo, drobno jabolko sploh: kdo bo jedel te lesnike
● ekspr. ugrizniti v lesniko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lesníka -e ž (í) |samorasla, necepljena jablana|: posekati ~o; mn., snov. košara lesnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lesníka -e
ž samorasla, necepljena jablana ali njen sad
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
lesníka -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lesnika ► lėsˈniːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved,
močán kàkor mêdved,
močán kot mêdved,
trísto [kosmátih] medvédov,
zaščíten kot mêdved
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odcvítati -am nedov. (ȋ) odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
osipávati -am nedov. (ȃ) obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir osipávati se
osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo;
plod se odpre;
nabirati plodove;
zakrnel plod;
plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prázen -zna -o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj;
prazen prostor, stol;
prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen;
avtobus je odpeljal skoraj prazen;
igrali so pred napol prazno dvorano;
ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje // s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi 3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje // ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura 4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud;
prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti;
prazni pomisleki;
prazne želje;
prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek // ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled 7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega delaprázno prisl.:
te stavbe delujejo prazno in dolgočasno; prazno razpravljati, se smejati
prázni -a -o sam.:
tam je še nekaj praznega; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. prazne govoriti izmišljene, neresnične stvari; star. oženiti se na prazno poročiti se z revno nevesto; v prazno ekspr. gledati v prazno nepremično predse, brez določenega namena; ekspr. govoriti v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; publ. predlogi so izzveneli v prazno niso imeli zaželenega uspeha; slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; narediti korak v prazno ne da bi z nogo dosegel tla; seči z roko v prazno ne da bi kaj otipal, dosegel; ustreliti, udariti v prazno ne da bi zadel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razcvetèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~a jablanarazcvetênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razcvetèn -êna -o
prid. ki je v stanju, ko je razvit cvet, cvetovi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
razcvetéti se -ím se dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela;
vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku;
obrt in trgovina sta se zelo razcveteli // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel
● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardelarazcvetèl in razcvetél -éla -o:
komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo
razcvetèn -êna -o:
razcvetena jablana, glogova vejica;
prim. razcvesti se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
samévati -am nedov. (ẹ́) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva;
samevala je v zatohli sobi;
na starost zelo sameva je zelo osamljena2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva;
zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom;
za hišo sameva jablana;
samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski samevajóč -a -e:
petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
samévati -am
nedov.1.
biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi 2.
s prislovnim določilom,
ekspr. biti kje brez drugih stvari svoje vrste
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
špalírka -e ž (ī) agr. žarg., rabi se samostojno ali kot prilastek špalirno drevo: špalirka ob zidu še ni obrezana / hruške špalirke; jablana špalirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
štajerka ► šˈtaːjerka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
trdika ► tr̥ˈdiːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka] 1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka ETIMOLOGIJA: ↑voščen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov;
priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh // vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov2. zgornji, navadno zoženi dela) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh;
v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov;
letalo se je zaletelo v vrh gore;
kopast, stožčast vrh;
skalnat vrh b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh;
veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva // zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika 3. najvišja točka, najvišji dela) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore;
razgledovati se z vrha;
povzpeti se na vrh grebena;
ustaviti se na vrhu klanca;
razdalja od vznožja do vrha b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh;
izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh // izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha;
do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti 6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh // publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije 7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha;
spremembe na vrhu 8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih;
vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu;
ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh 10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu 11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vzcvèsti tudi vzcvestì vzcvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvèl -cvelà in vzcvèl -êla in vzcvetèl -tlà; vzcvetênje; drugo gl. cvèsti (ə̀/ȉ ȅ) Jablana je vzcvela; poud. Po vojni je mesto vzcvelo |se gospodarsko hitro razvilo|; prim. vzcvêsti, vzcveteti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zelenika ► zeleˈniːka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.