jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.-Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

járək, -rka, adj. grell, glänzend: jarko solnce, Ravn.; — hs., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

járek -rka m jarek: vö je ſou zvucsenikmi prejk Kedron járka KŠ 1771, 324; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Máli potoci sze járci ('zile) zovéjo KAJ 1870, 107; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; pren. Vtvoji 'zlakouv járki blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.