ehinacêja -e ž (ȇ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: škrlatna ehinaceja; Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok rastline E nlat. echinacea ← tvor. od gr. ehĩnos 'jež' + (↑)(pan)acéja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

jéžekSSKJ -žka m, živ. (ẹ̄)
priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: Za okras ima rožnat pas, ki je pošit z rožnatimi trakovi in se zadaj zapenja na ježka E (↑)jéž

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Število zadetkov: 2